Prej rutina, danes pot v neznano

Vreme nas je niti ne tako obzirno opozorilo, da se začenja koledarska jesen. Tudi letošnje poletje - kot celotno leto 2020 - ni bilo kaj prida, nekam kratko je bilo v primerjavi z vročino prejšnjih let. Vstop v september tudi pomeni vrnitev državnih prvenstev v ekipnih športih. Kar je bilo prejšnja leta rutina, je danes pot v neznano, saj ne vemo, kakšna presenečenja nam še pripravlja nadležni novi virus, v sodelovanju z ostalimi sezonskimi virusi prehladov, viroz in gripe.

Največ izkušenj z virusnim časom imajo nogometaši. In ker je nogometna zveza (NZS) pri nas slovela za najbolje organizirano in najbogatejšo organizacijo, me pošteno presenečajo njeno mencanje, zadržanost in odločitve čez noč oziroma nenadni preobrati, ki smo jih bili deležni glede gledalcev na športnih prizoriščih. Pred tedni se je spet začelo vzpenjati število okuženih s covidom-19, pri čemer nisem nikjer zasledil podatka, da bi se kdo od teh okužil na ogledu nogometnih tekem ali na kateri drugi športni prireditvi. Tako so na NZS 12. avgusta čez noč - kljub pridobljenim dovoljenjem NIJZ, zadnje mesece glavne inštitucije v državi, - dan pred začetkom nove nogometne sezone prve in druge lige prepovedali udeležbo gledalcev na tekmah. Naslednji nočni preobrat je sledil minuli petek, ko so čez noč znova dovolili prisotnost gledalcev. Tudi tokrat le dan pred tekmami. Ker je za organizacijo tekem z gledalci treba vlogo na upravno enoto poslati deset dni pred dogodkom, hkrati pa pridobiti pozitivno mnenje NIJZ, so nekateri klubi očitno vnaprej vedeli, kdaj bo NZS popustila protestom klubov in znova dovolila gledalce na tekmah. Tako je, denimo, Mura v petek popoldne vabila navijače na sobotno tekmo prve nogometne lige s Taborom, sklep NZS, ki dovoljuje gledalce, pa je prišel pozno zvečer. Kaj pa ostali klubi, ki niso blizu komu od posvečenih? Nekaj ur pred tem odlokom smo, ko smo zasledili vabljenje gledalcev na tekmo, NZS vprašali, ali je sklep o prepovedi gledalcev na tekmah preklican. Zatrdili so nam, da je sklep veljaven. Pa seveda ni bil!

Za prepoved gledalcev na tekmah sicer ni bilo nobenega racionalnega razloga, razen boječnosti ali pa podrejenega in servilnega položaja do oblasti.

Za prepoved sicer ni bilo nobenega racionalnega razloga, razen boječnosti ali pa podrejenega in servilnega položaja do oblasti. To je NZS pokazala od začetka koronakrize naprej, ko se je zgodil sicer bizaren spor med predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki je očitno v grosupeljskem someščanu videl politično grožnjo, če bi se vključil v domače politično življenje. Od takrat je NZS vedno igrala v defenzivi, z ročno zavoro in brez pričakovane pobude, kot smo jo lahko spremljali pri nogometnih zvezah v soseščini.

Če tekmovanja v nogometu potekajo bolj ali manj brez večjih težav, pa bo zanimivo videti, kaj se bo dogajalo v drugih športih. Nogomet je prvi zaoral ledino v mednarodnih tekmovanjih, kjer je zaradi epidemiološke slike manj zapletov, kot bi lahko pričakovali. Pravilniki so kljub zapletenosti zaenkrat zdržali izvedbo v praksi.

Pri nas prvi med ekipnimi športi v dvorane te dni stopajo rokometaši. V mednarodnem merilu pa je Evropska rokometna zveza (EHF) zavoljo negotovih zdravstvenih razmer na november prestavila tekme v evropskem pokalu, kjer bodo slovenske barve zastopali rokometaši velenjskega Gorenja. V košarki so oči uprte v Barcelono, kjer je sedež evrolige. Lige, med njimi tudi liga Aba, ki so povezane z upravljalci evrolige, čakajo na njihovo odločitev. Mednarodna zveza Fiba za zdaj ne načrtuje sprememb - ne pri klubskih ne pri reprezentančnih tekmah. Tudi v odbojkarskih krogih verjamejo, da bodo tekmovanja lahko izpeljali.

Lepo je v teh časih slišati optimistične napovedi. Slabih je že več kot preveč.


Preberite še


Najbolj brano