Kdor je pisal odlok, nima pojma o športu
Nisem pretirano naklonjen slavljenju obletnic, nobenega pravega razloga pa ni, da bi kakorkoli posebej omenjali prvo obletnico sedanjega stanja in obiska zle tete korone. Približno leto dni je minilo od prve kolumne v času korone, v kateri smo želeli biti optimisti v stiski. Žal se je izkazalo, da nas bo ta nadlega, pa četudi v milejši obliki, spremljala še kar nekaj časa. Menda naj bi bili zdaj v zadnji tretjini glavne bitke. Menda. A dejstvo je, da bomo od jutri spet v podobnem položaju, kot smo bili pred letom dni, tokrat namesto šest tednov menda le enajst dni. Menda. Vrag si ga vedi.
Pred letom dni je tudi šport padel kot pokošen. Iz dneva v dan so prihajala sporočila z enako vsebino z odpovedmi ali preložitvami tekem. Na koncu nas je v poplavi ponovitev tekem na TV ekranih reševala beloruska nogometna liga, ki se je edina v Evropi veselo igrala naprej, saj je ljubljeni vodja Aleksander Lukašenko modro ugotovil, da delo in vodka rešujeta tudi pred korono. V Turkmenistanu so tudi nekaj časa še igrali, potem pa ustavili prvenstvo, čeprav uradni razlog tega ni bila zlobna korona. Nekaj se je še igralo v srednji Ameriki in to je bilo to.
Ne vem, če ministrici Simoni Kustec, ko tvita ali govori o športu, kdo posebej svetuje. Zaželeno bi bilo, da bi ji. Če pa ji kdo res svetuje, potem je bolje, da takoj zamenja svetovalca.
Potem je jeseni prišel drugi val (ponekod že tretji), vendar pa so se tekmovanja nemoteno začela. Nogomet je bil že v začetku minulega poletja poskusni zajček, če se in kako se da igrati tudi v času epidemije. Izkazalo se je, da je z dovolj domišljenim protokolom, mehurčki in testiranji mogoče trenirati in igrati, zato so nogometu sledile tudi ostale igre z žogo. Res da ni šlo brez okužb in odpovedi oziroma preložitev tekem, toda v novih okoliščinah so bile tudi športne organizacije prilagodljive.
Tudi v zimskih športih so kljub nekaterim težavam pred dnevi dokončno sklenili sezono, že po tradiciji so bili zadnji smučarji skakalci in skakalke. Nekaj tekem med sezono je odpadlo, predvsem zaradi ostrih zdravstvenih ukrepov nekaterih držav. Zlasti Norveške, ki že nekaj mesecev ne dovoli mednarodnih tekmovanj, in prihodnje gostiteljice zimskih olimpijskih iger Kitajske, ki je uspešno izvozila virus, zdaj pa ga seveda ne bi rada uvozila.
Pri nas pa smo spet doživeli strel v koleno ministrice z dolgim imenom ministrstva, ki se (dobesedno) konča s športom. Kar je velika težava vlade, je tudi tega ministrstva. Komunikacija. Ne vem, če ministrici Simoni Kustec, ko tvita ali govori o športu, kdo posebej svetuje. Zaželeno bi bilo, da bi ji. Če pa ji kdo res svetuje, potem je bolje, da takoj zamenja svetovalca. Ker se z letala vidi, da o športu ne ve veliko. Zadnji zdrs je bilo ob nedavnem sprejemanju začasne zapore države, kjer je ministrica govorila o izjemah za vrhunski šport (prve lige to niso?), za konec pa je dodala, da se bo kljub ukrepom nadaljevalo tudi evropsko nogometno prvenstvo do 21 let. Prvenstvo se sicer končuje danes, dan pred zaostritvijo ukrepov. Verjetno je želela s tem povedati, da se mednarodna tekmovanja nadaljujejo, a so to ljudje razumeli povsem drugače.
Kaj pa domača tekmovanja? “Dobro, da ni rekla, da se nadaljuje prvenstvo v brcanju košarkarske žoge,” je bil eden zajedljivih komentarjev na spletu iz vrst tistih, ki bodo v naslednjih dveh tednih znova prikrajšani, saj po sedanji uredbi gredo na počitek tudi prvoligaška tekmovanja v igrah z žogo, ki so nemoteno potekala tudi v času največjega števila okužb decembra in februarja. Po dveh odigranih tekmah pa se znova ustavljajo tudi drugoligaška prvenstva.
Od 12. aprila naj bi bilo spet po starem. Najprej bo treba videti, kaj bo predvideval novi odlok, a tudi če bo ta pričakovano znova dovolil tekmovanja, to ne pomeni, da se bodo 12. aprila tekme kar nadaljevale. Z ustavitvijo treningov se čas do nadaljevanja sezone avtomatično podaljša, v luči mednarodnih obveznosti pa našim klubom to tudi jemlje že tako nizko konkurenčnost. Kdorkoli je pisal ta škodljivi odlok, je dokazal, da o športu nima pojma.