Junakinje vseh dežel, združite se

Podatki, ki jih je Organizacija združenih narodov poslala v svet ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki smo ga obeležili pred kratkim, so žalostni. Na svetu živi 750 milijonov žensk, ki so bile prisiljene v poroko pred svojim 18. rojstnim dnevom. Polovico žensk, ki so žrtve umora, ubijejo člani njihove družine. 71 odstotkov vseh žrtev trgovine z belim blagom je ženskega spola. Dokler polovica svetovnega prebivalstva, ki ga sestavljajo ženske in dekleta, ne bo živela brez strahu pred nasiljem in vsakdanjo negotovostjo, ne moremo reči, da živimo v poštenem in enakopravnem svetu, je rekel generalni sekretar OZN António Guterres.

Dokler ta pravični in enakopravni svet ne pride, ostaja dejstvo, da ženske nosijo večje breme pojavov, ki jih v družbi ustvarjata in podpirata človeška sebičnost in pohlep. Vojn, verskega fanatizma, diskriminacije, odvisnosti od alkohola in drog. Mogoče kdo reče, da so ženske pretepene, zatirane, potisnjene na rob, razčlovečene, utišane in pozabljene hitreje kot moški zato, ker so, kot pravi uveljavljena fraza, 'šibkejši spol' ali 'nežnejši spol', kot se glasi spodobnejša in sodobnejša, politično korektna različica. Ampak v resnici je nasprotno. Ženske so tepene, ker so močne.

Alenko Ermenc so imenovali za načelnico generalštaba Slovenske vojske. Ni članice Nata, v kateri bi vojsko vodila ženska. Slovenci bi bili lahko na to upravičeno ponosni. Bomo?

V zgodovini človeštva je nešteto primerov, ko so v najbolj temnih in nevarnih urah ženske prevzemale odgovornost in v kaosu znova vzpostavile red. Keltska kraljica Boudika je v Britaniji prevzela kraljestvo po svojem pokojnem možu ter sebe in hčerke pred osvajalskimi Rimljani ščitila tako, da je vodila svoje vojščake in vihtela meč ter močni Neronovi vojski kljubovala mesece. Ker je imela Anglija mnogo stoletij kasneje na prestolu močne kraljice, se je ideološko ustrezna zgodba o keltski plemeniti bojevnici ohranila. Mnogi drugi ženski junaški epi so utonili v klišejih o nežnejšem spolu. Se izgubili med namišljenimi podobami o damah, ki doma čakajo svojega viteza, in materah, ki otrokom berejo pravljice o junaštvih njihovih očetov. Škoda je izgubljati besede o tem, kako so za vedno izgubljene usode milijonov tako imenovanih običajnih žensk, kmetic in delavk, ki so reševale in gradile svoje domove.

Alenka Ermenc se je borila v vojni za Slovenijo. Diplomirala je v Ljubljani, nadaljevala šolanje na Kraljevi akademiji v Londonu in kasneje v Veliki Britaniji, Boudikini deželi, magistrirala. Pred kratkim so jo povišali v generalmajorko. Alenko Ermenc so pred dnevi imenovali za načelnico generalštaba Slovenske vojske. Ni države članice Nata, v kateri bi vojsko vodila ženska. In ne le, da slovensko vojsko vodi ženska. Tudi slovensko policijo vodi ženska. Tatjana Bobnar, kriminalistka, je trenutno vršilka dolžnosti generalnega direktorja policije z dobrimi možnostmi za poln mandat. Slovenci bi bili lahko na to upravičeno ponosni. Bomo? Ali se bomo raje smejali šalam o možačah in se izgubljali v razpravah o tem, da ni naravno, da ženska vodi moške in nosi puško, ter nad strokovnjakinjama, ki sta si s sposobnostjo in trdim delom zgradili izjemni profesionalni karieri, izvajali nasilje najbolj podle vrste?

OZN se želi z mednarodnim dnem boriti proti nasilnim dejanjem in ravnanjem, ki so v ženske usmerjene prav zaradi njihove ženskosti. Če bi si družba priznala očitno, namreč, da so ženske ne le enakovredno pametne in močne, temveč, da so v kriznih razmerah tudi boljša izbira, ker pogosto spretneje komunicirajo in bolje razumejo večplastnost situacije, morda ne bi bilo potrebno z udarci in grdimi besedami vzdrževati neumnih, že zdavnaj preživelih predsodkov.

In: mimogrede. Vso srečo Matjažu Keku, ampak glede na razsulo v slovenski nogometni reprezentanci bi morda tudi tam potrebovali žensko roko. To bi nas šele postavilo na svetovni zemljevid ...

---

---