Predsednik, ki ima rad dimne bombe

Albin Kurti je presenetljiv zmagovalec parlamentarnih volitev na Kosovu in najverjetnejši novi predsednik kosovske vlade. Ustaljeno oblast in moč, ki je bila odvisna od dveh lastnikov vseh odločitev v državi, predsednika Hashima Thacija in predsednika vlade v odstopu, Ramusha Haradinaja, je dobesedno vrgel s tečajev. Albin Kurti je kot svojevrstni umetniški avantgardisti premaknil utečene konvencije in se kazal kot povsem drugačen. Če sta Thaci in Haradinaj predvsem ponavljala pomen upora proti režimu Slobodana Miloševića in tudi svoje zasluge za razglasitev samostojnosti Kosova, potem je Kurti govoril o državni korupciji, kraji, revščini, ekološki uničenosti, socialni katastrofi in množičnem izseljevanju. O državi, ki razpada in ne deluje. In pri načinih dokazovanja svojega prav ni bil prav izbirčen.

Slovite pesniške zbirke Antona Podbevška Človek z bombami seveda ni poznal in še manj prebiral. Toda Kurti je imel rad bombe, resda ne onih pravih, ki ubijajo ali trajno poškodujejo ljudi, temveč bombe s plinom. Rad jih je uporabljal kot politično orodje, način politične in parlamentarne razprave. Po dogodku v ukrajinskem parlamentu, ko so 27. aprila leta 2010 predstavniki opozicije metali dimne bombe kot protest proti odobrenemu sporazumu, po katerem je ruska mornarica dobila pravico uporabe pristanišč na Krimu do leta 2o42, je namreč vedel, da je bomba uporabna pred in ne šele po glasovanju.

Kosovo se je v soboto zvečer spremenilo. Prvi so to zaznali upravljalci finančne industrije, bankirji in lastniki skladov.

Prve dni oktobra leta 2015 bi moral kosovski parlament razpravljati o zakonski ureditvi oblikovanja skupnosti srbskih občin, vključno s pravico oblikovanja lastnega parlamenta in vlade. Opozicija je dopoldanski del dela parlamenta blokirala, saj da bi priznanje dogovora o skupnosti srbskih občin pomenilo vrnitev dela Kosova Srbiji. Toda predstavniki vlade v Prištini, ki je sporazum podpirala, so po opoldanskem odmoru uspeli zagotoviti sklepčnost. Dogovor o srbskih občinah bi bil izglasovan. Na balkonu dvorane je zadovoljen sedel tudi takratni visoki predstavnik evropske pisarne v Prištini, nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. A se je vse namesto z glasovanjem končalo s slabostjo in omedlevicami. Albin Kurti je, sedeč v prvi poslanski vrsti, iz svoje torbe izvlekel dimno bombo, jo aktiviral in odvrgel v centralni del dvorane. Poslanci in poslanke so bolj ali manj panično odhajali iz nje. Cilj je bil dosežen, parlament ni nikoli več glasoval o sporazumu o skupnosti srbskih občin. Preprečili smo delitev Kosova, je bil prepričan Kurti. Dimno bombo je kot del parlamentarne razprave uporabil, pravzaprav ne več on, temveč nekdo, ki je sedel ob njem, tudi 21. marca 2018, da bi bilo preprečeno glasovanje o demarkaciji mejne linije z republiko Črno goro. Takrat so bili skupščinski varnostniki že bolje pripravljeni, v dvorano so pritekli opremljeni s plinskimi maskami.

Kurti je bil previden. Konec novembra 2015 je kosovska policija z nalogom sodišča v Prištini zaradi izzivanja splošne nevarnosti in uporabe orožja na sejah kosovskega parlamenta vdrla v stavbo njegove stranke in ga aretirala. Pred tem, konec devetdesetih let, ga je zaprla Miloševićeva policija, na sodišču v Nišu je bil obsojen na 15 let strogega zapora zaradi ogrožanja teritorialne celovitosti Jugoslavije. Na sojenju je uporabljal besednjak Josipa Broza-Tita, da mu lahko sodi le sodišče njegovega naroda, da ne priznava ne sodišča, ne Srbije in ne Jugoslavije. Leta 2001 ga je rešil dogovor o izpustitvi političnih zapornikov iz srbskih zaporov. Toda takrat je bil le eden od stotine zapornikov, leta 2015 pa že politik, ki so ga očitno spremljali tudi volilci.

Na volitvah v nedeljo je zmagal ter začel prve pogovore o koaliciji za sestavo nove vlade s strankarskimi nasledniki Ibrahima Rugove. Kosovo se je v soboto zvečer spremenilo. Prvi so to zaznali upravljalci finančne industrije, bankirji in lastniki skladov.

Parlamentarna zmaga Gibanja Samoopredelitev in njegovega predsednika Albina Kurtija prinaša vrsto novosti. Najprej umik Haradinaja in verjeten odhod predsednika države, Hashima Thacija. Predsednik namreč ni izvoljen na neposrednih volitvah, temveč v parlamentu. Za njegovo zamenjavo potrebuje nova vladna koalicija v tretjem glasovalnem krogu zgolj navadno poslansko večino. Obenem se bodo spremenile politične prioritete. Kurtija vojne v devetdesetih letih ne zanimajo več, kot tudi ne samo vprašanje statusa Kosova. Določil je dve novi točki, o boljšem življenju vsakega posameznika in o več svobode za vse. To sta bili tudi zmagovalni volilni gesli, ki sta odvzeli večino prostora tako Thaciju kot Haradinaju. Zato je lahko Kurti takoj po volitvah napovedal, da želi pregledati vseh 33 sporazumov, doseženih v bruseljskih pogajanjih Beograda in Prištine. Vsi ostali njegovi načrti ostajajo razmeroma nejasni. Če pove, da bi bila morebitna nova vlada pripravljena takoj ukiniti carinske in davčne takse na blago, ki iz Srbije prihaja na Kosovo, potem temu takoj doda, da bi se morali dogovoriti tudi o načelu recipročnosti, na primer o beograjskem priznanju registrskih tablic in osebnih dokumentov, na katerih je žig in uradna oznaka Republika Kosovo. Ter odpreti občutljivo vprašanje izginulih oseb, množičnih grobišč in srbske vojne odškodnine Kosovu. S Kurtijevo vlado se verjetno vsaj začasno zapira tudi ideja o delitvi Kosova, saj bi, kot pravi, pogovor o delitvi državnega ozemlja vodil samo v nove vojne. Zato nas oblastniki na Kosovu tudi preganjajo, je povedal novembra 2017 in napovedal zmago na parlamentarnih volitvah. Imamo nove zmagovalne teme, vprašanja ekonomskega razvoja, nujnih reform in socialnega dialoga. Seveda mu ni nihče verjel.

Thaci in Haradinaj sta bila videti nepremagljiva in sta imela vse potrebne vzvode in finančno moč v svojih rokah. Od volilne nedelje sta v opoziciji in brez velike moči. Thaci verjetno tudi ne bo več predstavljal Kosova na bruseljskih pogajanjih s Srbijo, saj bo to vlogo počasi in brez hitenja prevzela nova vlada. Prav tu se odpira nova težava. Če Kurti ob vseh pogojih govori o nujnosti nadaljnjih pogajanj o popolni normalizaciji odnosov Beograda in Prištine, potem doda, da se želi pogajati s predstavniki Srbov, živečih na Kosovu, in ne z oblastmi v Beogradu. Kaj to dejansko pomeni, ni jasno, bo pa moralo biti kmalu.

Verjetno je o vsebini takšnega principa na včerajšnjih pogovorih v Prištini spraševal tudi novi odposlanec ameriškega predsednika Richard Grenell. Verjetni novi predsednik vlade Kosova je tudi aktivni zagovornik združitve Kosova in Albanije. Toda, je povedal, po volitvah. Dodal je, da ustava to prepoveduje in ne želimo začeti nove balkanske vojne.

Na Kosovu bo po sedanji Kurtijevi zmagi marsikaj drugače. Tudi dimnih bomb mu ne bo več treba metati.


Preberite še


Najbolj brano