Drobna zgodba o predsednikih, ki imata tudi otroke

Verjetno bi bilo vse drugače, če se profesor ne bi odločil, da bo kandidiral. Še naprej bi živel mirno dneve vplivnega univerzitetnega učitelja na fakulteti za strojništvo in v njegovem življenju se ne bi prav nič spremenilo. A ga je, kot se zgodi, premagala nova strast. Ni odkril nove spremembe vsakdanjega življenja v ribolovu, različnih športih ali igrah na srečo. Vse se je zgodilo veliko bolj preprosto.

Najprej se je odločil, bilo je v začetku leta 2019, da se bo udeležil protestov proti korupciji in tako tudi sam sodeloval pri zahtevani zamenjavi oblasti v državi. Da, prav tu se je njegovo novo življenje začelo in nadaljevalo, avgusta leta 2020, z oblikovanjem koalicije opozicijskih strank, ki je dober mesec kasneje zmagala na parlamentarnih volitvah. Profesor Zdravko Krivokapić je postal predsednik vlade Črne gore. Bilo je pričakovati, da bo, tudi zaradi zapletene zgodovine meddržavnih odnosov, kmalu obiskal Srbijo. Toda miniti je moralo dobro leto prošenj in poizkusov njegovega kabineta, da je predsednik sosednje države Aleksandar Vučić dal dovoljenje srbski predsednici vlade, naj ga povabi na uradni obisk v Beograd.

Ni potrebno vedno iskati velikih in usodnih razlogov za spore med dvema državama, včasih velja zgolj pomisliti, da imajo tudi predsedniki radi svoje otroke.

V torek, 2. novembra, pred dobrim tednom dni, je letalo črnogorske vlade pristalo na beograjskem letališču Nikola Tesla. Častna četa vojakov je bila brezhibno postrojena, tudi njihove uniforme so bile ustrezno opravljene, ko so čakali, da bodo lahko pozdravili Krivokapića. Rdeč tepih, ki ga raztegnejo ob takšnih priložnostih, je bil posesan in bleščeče čist. Zato je bilo toliko bolj vidno vse, kar ni bilo urejeno. Predsednika črnogorske vlade je v imenu gostiteljice pričakal kmetijski minister, nasmejan, a z obleko popolnoma izstopajoč. Bilo je namreč jasno, da tako oblečen ne more v imenu države pozdraviti gosta in pregledati častne čete, da se je bolj verjetno odpravil na opoldanski piknik, zgrešil pot ter pomotoma pristal na letališki stezi. Toda prav nič ni bilo naključno, takšno je bilo očitno navodilo. Minister za kmetijstvo ga je moral zgolj izvršiti. Tako kot so morali diplomati, ki so organizirali uradni obisk, v uradnih napovednikih vztrajno pisati o republiki Črni gori, čeprav je od razglasitve samostojnosti uradni naziv države - država Črna gora.

Tistega dne je zatem ostalo le še vprašanje, kaj je vzrok tako poniževalnega odnosa do predsednika vlade sosednje države. Obstaja vrsta političnih vprašanj, katerih rešitev vidijo v Beogradu drugače kot v Podgorici. Toda vsa ta nesoglasja so znana in tudi z njihovim ponovnim preiskovanjem ne bi našli novih dejstev, ki bi pojasnila neprimerne dogodke. Zato so jih analitiki, ki zaradi političnih, gospodarskih ali finančnih interesov spremljajo razmere v jugovzhodni Evropi, označili kot del novih, nevarnih balkanskih napetosti. A si s takšno splošno oceno pri iskanju odgovora, ki nas zanima, ne moremo prav veliko pomagati.

Krivokapić je v sredo, 3. novembra, končal svoj obisk. In potem smo nenadoma, v petek, 5. novembra, lahko tudi našli pravi odgovor. Toda začeti moramo nekaj mesecev pred tem.

17. junija 2021 je črnogorska skupščina sprejela posebno Resolucijo o Srebrenici, s katero je obsodila genocid vojske Ratka Mladića in masovni poboj Bošnjakov. Odziv v Beogradu je bil tako besen kot grozovit. Notranji minister Vulin je zahteval aktiviranje ukrepa prepovedi vstopa v Srbijo za vse poslance, ki so glasovali za resolucijo. Krivokapiću so sporočili, da je zadnjič razočaral Srbe. Da je zgolj človek, ki zaničuje Srbijo, državo, ki daje kruh tudi delu njegove družine. Državna glasila in televizije so temu sledila in vsebino resolucije prevedla v črnogorsko obsodbo vseh državljanov Srbije.

V Beogradu živita, delata in vzgajata svoje otroke tudi dve hčerki predsednika vlade Krivokapića. Enega izmed junijskih dni sta sporočili, da se ne počutita varno in da sta zato odšli v Črno goro. Ko jima je srbski predsednik Vučić zagotovil vso potrebno varnost, sta se vrnili. In potem se je tudi vse razburjanje umirilo. Do petka, 10. septembra zvečer. Ko je na obisk k sestrama prišel njun brat, Krivokapićev sin.

V večini balkanskih držav so člani ožjih družin najvišjih državnih funkcionarjev ščitene osebe, imajo torej pravico do stalnega policijskega spremstva. Zato je tudi sin pripotoval v Beograd v spremstvu svojega varnostnika, uslužbenca črnogorske uprave policije. Ko sta se ustavila pred blokom, kjer stanujeta sestri, Jelena in Milena, ju je pričakala srbska policija. Krivokapića mlajšega so izvlekli iz avtomobila, vanj uperili orožje in mu pojasnili, da so dobili obvestilo, da je v avtu oborožen človek. In seveda je res bil, črnogorski varnostnik. In ti so običajno oboroženi, svoje orožje pa v skladu s protokoli prijavijo ob prihodu v sosednjo državo.

V soboto zvečer so ponovno zaradi varnosti vsi Krivokapići, hčerki, sin in vnuki, odpotovali v Črno goro. Odgovor o razlogu vseh zapletov smo dobili v petek, 5. novembra, ko smo lahko v uradnih obvestilih črnogorske policije prebrali vest, da je uprava policije osvežila listo tujcev, ki jim je bil prepovedan vstop v državo, in z nje umaknila 18 imen. Med temi imeni je bilo tudi ime sina srbskega predsednika Vučića, kateremu je bil vstop v sosednjo državo prepovedan od marca leta 2020 do novembra letos. Kot so navajali, zaradi povezav z navijaškimi skupinami, ekstremno radikalnimi političnimi skupinami ter zaradi povezav z varnostno zanimivimi osebami in kriminalnimi strukturami.

Ni potrebno vedno iskati velikih in usodnih razlogov za spore med dvema državama, včasih velja zgolj pomisliti, da imajo tudi predsedniki radi svoje otroke.


Preberite še


Najbolj brano