Vinakoper je strateška turistična naložba

Država je prejšnji teden prek Dutb sprožila zaseg delnic Istrabenz Turizma kot posledico odpoklica posojil. Gre za korak pri konsolidaciji slovenskih turističnih kapacitet v državni lasti, projektu pod botrstvom ministra Zdravka Počivalška. Skladno s strategijo razvoja turizma naj bi združili, kar je turističnega v državnih in paradržavnih podjetjih, torej dobršen del Portoroža in Bernardin, del Bleda ter nekaj zdraviliških hotelov, jih s kakovostnim upravljanjem pripravili za dohajanje ciljev razvoja slovenskega turizma in slednjič prodali strateškim kupcem.

Za manever z zasegom se je država odločila, ker so upravljalci državnega premoženja, kot je bilo razumeti ministra, delovali na svojo pest in mimo dogovorjenega načrta. Čeprav je cincanje eden od večkrat videnih principov poslovnega delovanja državnih upravljalcev, je bilo tudi že precej hitropoteznih prodaj, ko marsikomu ni bilo jasno, zakaj je bilo to potrebno in predvsem zakaj za tako pičel izkupiček. V sivem polju ugibanj in teorij zarote so odgovori precej hitro na dlani, običajno pa je bila javnost zadovoljena zgolj s kakšno padlo direktorsko glavo.

Vinakoper ima v lasti ali upravlja s pomembnim deležem kulturne krajine v Istri, z nekaterimi njenimi najbolj ikoničnimi in fotogeničnimi pobočji.

Istrabenz ima dolgo tradicijo, lani je dočakal 70 let. V mladi samostojni državi je bil z Luko, Intereuropo in Banko Koper steber istrskega gospodarstva. Omenjene družbe so botrovale razvojnim konceptom v prostoru in zdelo se je, da bo Koper s širšo regijo evropski Singapur. Med drugim so iz agonije rešili domačega vinarja Vinakoper, čigar večinski lastnik je še danes družba Adriafin, nekoč “slaba banka” koprske banke, ki sta jo pred prodajo banke v tujino prevzela Luka in Istrabenz.

Dokler niso velikanski apetiti v povezavi s slabimi poslovnimi odločitvami prekucnili Istrabenza, se z Vinakoprom ni nihče ukvarjal. Kleti je šlo dobro, bila je med pomembnejšimi tržnimi liderji, oblikovala je trende, refošk je bilo zlasti v severovzhodni Sloveniji (in ponekod še je) celo generično ime za rdeče vino. Ko so se v začetku tega desetletja začele igre okrog lastništva, je bil tudi čas pomembnih sprememb na vinskem trgu, ki jih Vinakoper, v katerem so se morali veliko ukvarjati sami s sabo, ni dohajal. A tudi če je korak zadaj, je potencial kleti velik.

Skratka, polovica družbe, ki je večinski lastnik Vinakopra, je naprodaj. Ali bo prodana pred precej verjetnim stečajem Istrabenza, bo znano v prihodnjih mesecih, ponudbe v Istrabenzu zbirajo do 1. marca. Predkupno pravico ima Luka Koper. Njen nakup bi lahko razumeli kot državni poseg v iskanju stabilnega lastnika, morebiti tudi strateškega partnerja.

Vinakoper ima v lasti ali upravlja s pomembnim deležem kulturne krajine v Istri, z nekaterimi njenimi najbolj ikoničnimi in fotogeničnimi pobočji. Je tudi pomemben skrbnik dediščine in pestrosti vinskega sveta, saj je največja klet, v kateri zori istrski refošk in med največjimi z istrsko malvazijo. Tudi zato smemo od te kleti upravičeno pričakovati, da bo dejavnik pri prepoznavanju in oblikovanju trendov ter iskalec slogovnih prvin v vinu. Na nek način, tudi povsem dobesedno, je Vinakoper najpomembnejši laboratorij istrskega vinogradništva in vinarstva. Zelo narobe bi bilo razumeti, da gre zgolj za eno od podjetij. Gre za takšno, ki je lahko le tu, ki ima v okolju zelo globoke korenine in se ga ne da seliti.

Snubcev za Vinakoper je bilo v minulem desetletju precej. Marsikateri od njih je bolj kot v sode gledal parcele. Na srečo do agonije, kakršno je preživljala sorodna vipavska klet, v Kopru ni prišlo. Poznavanje tamkajšnje zgodbe tako narekuje veliko previdnost, nenazadnje je v vinogradništvu tako, da je trgatev samo enkrat na leto.

Vinakoper si zasluži takšne lastnike, ki bodo ob njegovem tržnem potencialu razumeli tudi njegovo vlogo v prostoru. In če je družbo treba videti kot strateško turistično naložbo, kakršno so portoroški hoteli, to sploh ni težko. Gastronomska doživetja so vse bolj iskana, v vinorodnih krajih so nedeljivo povezana z vinom, vinarji in urejeno kulturno krajino. V Istri torej v veliki meri tudi z Vinakoprom.


Preberite še


Najbolj brano