O topli vodi v bojlerju
Kam na dopust, se verjetno sprašuje vsak drugi Slovenec, ki z enim očesom pogleduje proti priljubljenemu kampu ali hotelu na Hrvaškem, z drugim pa brska po spletu, iščoč najnovejše informacije, do kdaj bo Hrvaška oranžna in ali ob prehodu meje z računom za to ali ono tvega karanteno. Ker je situacija zaradi spremenljivega števila dnevnih okužb, pa tudi dosedanjih odločitev slovenske vlade z danes na jutri, negotova, ima bolj ali manj vsak pripravljeno tudi alternativno vprašanje: kam na dopust - v Sloveniji.
Na Goriškem, v Vipavski dolini in na Krasu mu zdaj prišepetavajo odgovor: k nam. Vodje Javnega zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina, briškega in mirensko-kostanjskega turističnega zavoda, Trg Vipava ter razvojne agencije Krasa in Brkinov so pred dnevi napovedali prvo skupno kampanjo, s katero nameravajo privabiti slovenske goste, da pri njih porabijo turistične bone. Povedano preprosto: kdor bo prenočil najmanj dva dni, bo dobil kupon za brezplačen ogled znamenitosti na celotnem območju in kupon za kozarec avtohtonega vina, ki ga tu res ne manjka. In vodje so priznali, da jih je k povezovanju spodbudila epidemija covid-19, da jim je pravzaprav dala “brco v rit”. In prav to je zaskrbljujoče.
Če je pretežko že odpreti TIC čez vikend, ko ponavadi prihaja največ turistov, bo udejanjanju povezovalnih turističnih velestrategij trda predla.
V Sloveniji, ki je v globalnem smislu tako majhna, da je ena sama turistična destinacija, bi moralo biti povezovanje na nekem teritoriju, denimo severnem Primorskem, samoumevno. A očitno ni. Že davno so se sicer pisale razvojne strategije, ki so ostale zgolj to. Poskus s Smaragdno potjo, ki bi povezala severno Primorsko, ni dal rezultatov, čeprav je bilo na papirju vse skupaj imenitno. Na Goriškem so pred leti skušali turizem povezati s Hitom, a se je, ne boste verjeli, sfižilo. Tudi občine zgornjega Posočja, ki delujejo kot zgled sodelovanja, so se v skupni turistični zavod povezale šele pred nekaj leti in sem pa tja še prihaja do kratkih stikov med njimi.
O tem, kako težko je prebiti zapiranje med lastne planke, kaže povezovanje na Goriškem. O skupnem zavodu za turizem šestih goriških občin je govoril že nekdanji novogoriški župan Matej Arčon, ki ga je napovedal v volilni kampanji leta 2014. Zavrtelo se je birokratsko kolesje, eni bi, drugi ne bi, tretji bi, a vseeno ne bi ... Iz vsega skupaj seveda ni bilo nič, slednjič so zavod ustanovile občine Nova Gorica, Ajdovščina in Renče-Vogrsko. Nato je potreboval leto in pol, da je dobil direktorico, polno operativen naj bi bil šele prihodnje leto. Mimogrede, Ajdovščina in Vipava, ki sta tesno povezani sosedi in ponujata bolj ali manj enake stvari, sta seveda vsaka v svojem turističnem zavodu. In tako naprej.
Napoved skupnih kupončkov s kozarcem vina za povrh je sicer simpatična gesta, a je za resen preboj bistveno premalo. Česar se zavedajo tudi v omenjenih zavodih. Je pa lahko izhodišče za to, da se Goriška, gornji del Krasa, Vipavska dolina in Brda končno tesno povežejo in navzven ponudijo kot enovito območje. In nato potrkajo na vrata sosedov v Posočju. Za to bo sicer treba preseči vse morebitne male egotripe, birokratizme in zaverovanosti v lastno samozadostnost. In se povezati zato, ker je to edina logična stvar, in ne, ker se slučajno tod potepa neki virus. Če tega ne bodo zmožni, bodo tudi kupončki, ljudsko rečeno, le izumljanje tople vode v bojlerju.
V brk vélikim besedam o turizmu pa bi se morali že zdavnaj lotiti vsaj praktičnih stvari, ki turistu na terenu več povedo kot opevanje lepot in krasot v zgibankah. Tisti, ki v soboto, nedeljo ali za praznik popoldne v Novi Gorici ali v Ajdovščini iščejo informacije, ostanejo namreč dolgih nosov. TIC je v soboto po 12. uri zaprt, ob nedeljah in praznikih pa turisti zaman praskajo po vratih. Če je pretežko že odpreti TIC v terminih, ko praviloma prihaja največ turistov, kako trda bo šele predla udejanjanju povezovalnih velestrategij ...