Per astra ad aspera

Namenoma preobračam star latinski pregovor (per aspera ad astra, prek trnja do zvezd); po 30 letih samostojnosti se namreč v Ljubljani in Zagrebu zdi, da gremo prek zvezd do trnja in ne segamo k zvezdam, kot so naša srca vzneseno želela 1991. Od kod smo krenili in kam smo prispeli?

Po proslavi Dneva državnosti Hrvaške, na kateri je bil Janez Janša “najljubši gost”, je v Ljubljani to vlogo imel Andrej Plenković. Resda bolj kot pribočnik velikima sosedoma Kurzu in Orbanu, ki sta (ne le) ekonomska gospodarja dobrega dela hrvaškega gospodarstva, vse bolj pa tudi slovenskega.

Navdahnjeni Plenki je ponovil znano mantro: “Hrvaška in Slovenija sta prijateljski državi, Hrvati in Slovenci pa dva prijateljska naroda. Kar nas deli, je malenkost proti vsemu, kar nas povezuje”. O, ali res ..?

Navdahnjeni Plenki (z zamikom v prevodu, hm) je ponovil znano mantro: “Hrvaška in Slovenija sta prijateljski državi, Hrvati in Slovenci pa dva prijateljska naroda. Kar nas deli, je malenkost proti vsemu tistemu, kar nas povezuje”. O, ali res...? Vsa mrcvarjenja okoli Piranskega zaliva in Trdinovega vrha so šla v ništrc …

Modri Pahor je omenjal mavrico (seveda ne LGBT+Q) in tretji konsenz, medtem pa se je na vzporedni proslavi na Prešernovem trgu - dogajal narod. Milan Kučan opozarja, da je “Ustava Rubikon, ki ga izvršna oblast ne sme prestopiti”, evropska poslanka Tanja Fajon pa je ostro obsodila umik insignij veteranov NOB: “Prepoved udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo je nesramno zanikanje temeljev, ki jih ima slovenska država v zmagoslavnem partizanskem uporu. Samostojne Slovenije ne bi bilo brez osvoboditve in narodnoosvobodilnega boja, ki je Slovenijo ponosno umestil med zmagovalce nad fašizmom in nacizmom.”

Svetlana Slapšak za portal Peščanik, ki ga bere ves Balkan: “Revizionizem se je razrasel v fantazmo o dobrih izdajalcih in hudobnih partizanih, ki so ‘ukradli’ Slovenijo in jo v krvavih rokah držijo do danes”.

Nekaj dni poprej, ko Hrvaška precej potiho praznuje Dan antifašizma, je v gozd Brezovico blizu Siska, kjer je bil 22. junija 1941 ustanovljen prvi partizanski odred v okupirani Evropi, prispel tudi naš premier. In glej, tudi tam se je govorilo o povojnih komunističnih zločinih, o blaženem Alojziju Stepincu in o tem, da zmaga ni bila črno-bela. Tudi ni bila: zmaga nad nacizmom in fašizmom je bila rdeče-modro bela proti - črni. To je ustavni temelj Evropske unije, torej tudi Slovenije in Hrvaške. Ali pa za nas nenadoma to ne velja več?

Če ne bi bilo desnega zgodovinskega revizionizma, ki vse bolj postaja temelj današnjih družb med Panonijo, Alpami in Jadranom, bi bilo ljubljansko praznično druženje prvakov nekdanjih članic avstroogrskega imperija (!) znak upanja, tako pa je med podložniki lahko vzbudil le tesnobo.

Naša dva naroda sta se 1991. legitimno odločila za samostojnost in stopila na pot do zvezd. A prav daleč še nismo prišli, čeprav bi, kot berem, dobra mreža slovenskih cest v dolžini 39.000 kilometrov lahko skoraj opasala Zemljo po ekvatorju. Tudi Istrski ipsilon bo kmalu celoten kot avtocesta, hej, francoski lastniki že hitijo …

Na naši solistični poti smo torej prispeli do prvega semaforja, na njem je prižgana rdeča.


Preberite še


Najbolj brano