“Za mano kaos!” postaja hit sezone

To poletje so vsi atraktivni kotički Slovenije prenatrpani z obiskovalci, kar že postaja neznosno. Domačini in v turizmu zaposleni zato marsikje komaj čakajo konec sezone, saj ugotavljajo, da tako nekulturnih, predrznih, arogantnih in primitivnih gostov še niso gostili. Dovolj sta dva taka osebka, da zagrenita počutje večine, ki se primerno obnaša. Takšni ljudje v hipu onesnažijo in razsujejo vse v okolici in puščajo za seboj odvržene zaščitne maske na pločnikih, parkiriščih, zelenicah, v parkih, ob njih prazne plastenke, pločevinke, ovitke sladoledov ... Hotelske sobe so po njihovem odhodu pogosto izropane; manjka vse, kar je bilo mogoče ukrasti in uničiti ...

Utrip v turističnih krajih zato marsikje ni več prijeten, ampak neznosen. Kopališča so prenatrpana, najpogosteje je pozabljeno tudi priporočilo o vzdrževanju varnostne razdalje. Ne manjka predrznih kopalcev - odraslih in njihovih otrok -, ki si dajejo duška, se predrzno obnašajo in motijo vse druge v bližini. Tudi vrste v trgovinah in pred sladolednimi vitrinami so neskončno dolge, kot so bile pred koronačasom. Če si nekateri še prizadevajo za varnostno razdaljo, se vedno najde kdo, ki želi priti čim prej na vrsto in se zato postavi tik za ritjo predhodnika ali se vrine kje spredaj, ne meneč se za vse disciplinirano čakajoče v razdaljah ... Vprašanja neuporabe mask tokrat ne bomo posebej načenjali.

“Zastojnkarski” boni so morda strel v polno glede rešitve turistične sezone. Hkrati so strel v prazno, če ocenjujemo vse vrste škodo, ki so jo povzročili nekateri njihovi uporabniki. Če smo prizanesljivi, jih lahko primerjamo z ogromnim robatim slonom v sofisticirani prodajalni najfinejšega porcelana.

Dlje kot traja koronasezona, več je tudi takšnih lastnikov trgovin, zlasti tistih z živili z velikim prometom, ki zanemarjajo navodila o nujnem razkuževanju rok ali pa varčujejo pri razkužilu. Vse pogosteje ostajajo na vhodih prazne nameščene posode, kjer bi moralo biti razkužilo. Pa ne le po naključju kakšen dan, ponekod je tako ves teden in še dlje in to pri veletrgovcih, ne pri malih zasebnikih. Redki kupci na to opozorijo trgovke. Te za to največkrat niso krive. Če lastnik trgovine ne priskrbi razkužila za stranke, ga trgovke ne bodo kupovale iz lastnega žepa. Res pa so ponekod posamezni zaposleni zadolženi tudi za preverjanje razkužilnikov, pa tega ne počnejo sproti in vestno.

So pa prisiljene vestno in hitro delati trgovke v trgovinah z oblačili, zadolžene za razvrščanje oblačil nazaj na prodajna mesta. Gre za prodajalne, ki omogočajo pomerjanje oblačil, saj je dovolj kabin, da je lahko v uporabi le vsaka druga. A pogosto si kupec, ki bi rad pomeril oblačilo, osupel ne upa vstopiti v nobeno od prostih kabin, saj so te natrpane z najrazličnejšimi kosi oblek! Vse. Zakaj? Zato, ker očitno večina potrošnikov še nikoli ni slišala, da je treba pomerjena oblačila, ki jim niso prav, odložiti na za to posebej pripravljeno obešalo ali polico. Očitno večina niti brati ne zna, saj jih s tem vljudno seznanja tudi posebno obvestilo v trgovini. Očitno pa je večina ali prelena ali nepismena in prevelike ali pretesne obleke pušča kar v kabinah. Zato so prodajalke, ki naj bi oblačila znova obešale na prodajna mesta, bolj zasedene s praznjenjem kabin kot z razvrščanjem oblek in prinašanjem novih iz skladišč. Morda bi vsaj deloma zaleglo obvestilo po zvočniku, naj vsakdo po pomerjanju ne pušča oblačil v kabini? Vsaj nekateri bi to slišali, saj vsi zagotovo niso gluhi ...

Nekatere hotelirje že skrbi, da bodo ob koncu sezone dodobra skopnele zaloge brisač, kopalnih plaščev, tudi posteljnine. Vse to namreč izginja iz hotelskih sob, kjer si letos kljuke podajajo zlasti prebivalci Slovenije, ki so brezplačno prejeli turistične bone. Ker so bone prejeli vsi, se odpravljajo na brezplačna letovanja za dan, dva, tri tudi takšni, ki sicer nikoli doslej še niso dopustovali kje drugje, izven doma. Tako se zdaj v turizmu zaposleni soočajo z gosti, ki še nikoli niso slišali, da se, denimo, v hotelski sobi ne sme kuhati, na balkonu ne peči čevapčičev, iz kopalnic ne krasti brisač in kopalnih plaščev. Da mora slika na steni tam tudi ostati, da se z rjuho ne sme brisati umazanih čevljev, da je vaza last hotela, prav tako kot plazma TV v sobi in vsa ostala oprema ... Pa tudi, da sme v hotelski sobi bivati le prijavljeni gost in nihče na črno ... Da opozorilo, da se iz jedilnice hrane ne sme odnašati v sobe, ni samo sebi namen in ga mora, čeprav to kdo prebere prvič, dosledno upoštevati.

Letošnja sezona z “zastojnkarskimi” turističnimi boni je razgalila vso bedo povprečnega slovenskega življa in potrdila staro spoznanje, da vsi prebivalci pač niso dovolj dostojni in primerno vzgojeni. Ne glede na starost in izvor. “Zastojnkarski” boni so morda strel v polno glede rešitve turistične sezone. Hkrati so velik strel v prazno, če ocenjujemo vse vrste škodo, ki so jo povzročili nekateri njihovi uporabniki. Z malce prizanesljivosti jih lahko primerjamo z ogromnim robatim slonom v sofisticirani prodajalni najfinejšega porcelana. Ti divji sloni so v nekaterih turističnih namestitvah to poletje povzročili večjo škodo, kot so jo navrgli njihovi boni. Zato je razumljivo, da si nihče od tamkajšnjih turističnih delavcev gostov s takimi boni nikoli več ne želi srečati.

Takšni divji sloni v hotelih, v vrstah v trgovinah in po uporabi kabin v prodajalnah z oblačili dokazujejo, kako nizka je splošna kultura in kultiviranost povprečnega slovenskega prebivalstva. Zato se krepi vtis, da je za veliko prebivalcev res najbolje, da ostanejo kar doma. Zlasti tisti, ki živijo po načelu: “Za mano kaos! Kaj me brigajo drugi, pomemben sem jaz!” Kar je očitno letošnji hit poletja ...


Preberite še


Najbolj brano