Športniki - vzor vsem, še najbolj politikom

Na vrhuncu petega vala okužb trepetamo, ali bo zdravstvo kos vsem pritiskom. Zapirajo se razredi, okrnjene so prav vse dejavnosti. To je tudi čas, ko zaradi prenagljenega sporazuma vlade z zdravništvom vre med ostalimi javnimi uslužbenci, ki bodo stavkali. Volitve se bližajo in koalicija s hitrimi ugodnostmi slepi zdaj ene nato spet nekatere druge. So pa tudi olimpijske igre, kjer naši športniki osvajajo medalje. So dober zgled in spodbuda nam vsem, ki stiskamo pesti, občudujemo njihovo vztrajnost, pogum, trmo, solidarnost, povezanost. Ko bi vse to imeli tudi politiki ...

Razsežnost posledic epidemije in njenega doslej najhujšega, petega vala, še ni mogoče oceniti. Kako bo vse to poslabšalo zdravje in zdravljenje ljudi, bo razkrila že bližnja prihodnost. Je pa predvsem omikron izjemno močno in povsod zdesetkal vrste, saj ni prizanesel domala nikomur, v nobeni dejavnosti. Delo ambulant družinske medicine v osnovnem zdravstvu je po vsej državi skoraj prepolovljeno, naval na bolnišnične urgence je neznosen. Tam delajo povečini specializanti, starejši specialisti morajo vzdrževati delo in obstoj specialističnih ambulant. Te so po vsej državi in v vseh bolnišnicah morale za vsaj 30 odstotkov skrčiti redni obseg dela, saj morajo bolnišnične ekipe ves čas prerazporejati k ogroženim bolnikom na covidnih oddelkih. Veliko preiskav, pregledov in operacij je odloženih.

Športniki so poosebljenje trdne volje in vztrajnosti. Zaradi njih se slovenskemu narodu krepi ponos. So dokaz, da si lahko kljub majhnosti uspešen in spoštovan. Le dobršno mero srčnosti, občutka za skupno dobro in kolektivnost moraš imeti, pravo mero nacionalnega ponosa in spoštovati lastne korenine.

V takšnih razmerah je zahteva in odobritev dviga zdravniških plač padla na doslej še najbolj plodna (vladna) tla. Je pa vlada naredila vsaj dve grobi napaki: zvišanje je požegnala takoj in za natanko toliko, kot je to zahteval sindikat Fides; pogajanj ni naslonila na temeljite izračune ministrstev za finance in za javno upravo; ti ministrstvi tokrat - prvič v zgodovini pogajanj doslej! - na teh pogajanjih sploh nista sodelovali!

Preseneča pa, da zdravstveni minister Poklukar, sicer zdravnik s prakso, v tej problematiki ni prepoznal, komu je upravičeno takoj treba zvišati plače, saj novih mladih zdravnikov primanjkuje in bežijo v tujino. Kaže pa, da je najbrž tudi pozabil, kakšne plače imajo začetniki, mladi zdravniki in specializanti. Naj pojasnimo, da med tem ostali zdravniki sproti lezejo po plačni lestvici navzgor, še bolj, ko pridobijo funkcije in vse mogoče nazive. In prav tem - torej starejšim in starim - se bo zvišanje plač najbolj obrestovalo. Kot še vsakič doslej.

Dodatni argument, zakaj bi morali imeti zdravniki začetniki in specializanti višje plače, so podatki o tem, koliko kdo zasluži na uro. Te primerjave so (ob mladih zdravnikih tudi za mlade znanstvenike, šolnike, medicinske sestre) sramotne. Tako mladi zdravniki na uro zaslužijo sedem evrov, specializanti pa enajst. Med tem mnogi obrtniki, denimo zidarji, krovci in drugi mojstri, zahtevajo in dobijo vsaj desetkrat več na uro: 70, celo 100 evrov! Vsem, ki jih potrebujejo, dajo vedeti: vzemi ali pusti!

Vlada je zdaj sama zakuhala ogorčenje vseh zaposlenih v javnem sektorju in je sama sprožila njihove napovedi stavk. Niti s sindikati zaposlenih v zdravstveni negi se, kljub obljubi, januarja ni usedla na nova pogajanja po decembrskih, ko je - takrat pa selektivno - zvišala le plače medicinskim sestram, ostalim poklicem v negi pa to obljubila januarja. Namesto njim pa jih je dvignila zdravništvu. Odziv javnih uslužbencev je tako le posledica ravnanja vlade.

Zgodile pa so se tudi olimpijske igre. Kljub kovidnemu času in hudim omejitvam športniki z vsega sveta dokazujejo, da lahko s trudom in z vztrajnostjo premagaš najhujše ovire na poti do cilja - zmage. Tudi slovenski športniki žanjejo izjemne uspehe, zbirajo medalje in dobre uvrstitve. Da zmorejo, da se ne predajajo malodušju, da noben cilj zanje ni nedosegljiv, če si vztrajen in si iskreno želiš uspeti, dokazujejo v izrednih okoliščinah in v neprijaznem okolju restrikcij, prepovedi in omejitev na Kitajskem.

Da so lahko športniki, ki so po-osebljenje trdne volje in vztrajnosti, vsem nam vsak dan dober zgled, potrjujejo s sodelovanji na vseh olimpijskih igrah in drugih pomembnih tekmovanjih. Zaradi njih se v malem slovenskem narodu krepi ponos. So dokaz, da si lahko kljub majhnosti uspešen, spoštovan in občudovanja vreden. Le dobršno mero srčnosti, občutka za skupno dobro in kolektivnost moraš imeti, ob tem pravo mero nacionalnega ponosa in spoštovati lastne korenine. Kakšen naj bo dober, predan in vztrajen športnik, je pred leti, prav na olimpijskih igrah, dokazala Petra Majdič, vzornica mlajšim in izjemna borka, ki je po hudem padcu, kljub zlomljenim rebrom, nadaljevala tekmo in uspela osvojiti celo bronasto medaljo. Majdičeva in pisan šopek drugih izjemnih športnikov ter športnic so ponos našega naroda in vsem izjemen vzor. Pomembno je njihovo sporočilo: ko gre za svetal cilj, se je treba zanj vztrajno, a pošteno boriti. Ko zastopaš svoj narod in predstavljaš svojo državo, bodi pošten, jasen, s kolegi strni vrste, pozabi vse slabo, kljub tekmovalnosti ohrani kolektivnega duha, saj so le povezani sonarodnjaki in sotekmovalci dovolj močni in jim lahko uspe.

Po športnikih bi se morali vsi zgledovati v lastnem vsakdanjiku in ko si na vsak način želimo uspeti. Koristno bi bilo, da bi se po njih zgledovali zlasti politiki, ki krojijo ta naš vsakdanjik. Je pa med politiki in športniki bistvena razlika: športniki premorejo natančen občutek za prav, dobro, primerno in to, kar je pridobljeno na pošten način. To imajo že v genih. Tako tudi živijo.


Preberite še


Najbolj brano