Korona je kriva za vse! Ne nujno in ne povsod.

Nismo se še pobrali po epidemiji, a naraščanje novih okužb v okolici in doma opozarja, da drsimo v drugi val. Med dejavnostmi posebnega pomena, ki so ljudi najbolj prizadele, je zlasti zdravstvo z že opaznimi in z množico skritih nevarnih posledic za zdravje in življenje ljudi. Zmešnjava še kar traja in omogoča anomalije. Okuženih bo kmalu več kot v epidemiji. Vse to pa nekaterih ne strezni, da ne bi delali malomarno in le za lastno korist. Vse to ustvarja množice težkih bolnikov, ki jih bodo prepozno odkrili in bodo zato izidi zdravljenja veliko slabši, kot kadar bolnik vstopi v ta sistem še dovolj zgodaj.

Ker je epidemija zarezala v vsa področja dela in življenja, so posledice v zdravstvu in na splošnem zdravju prebivalstva zelo resne. Kar se bo izkazovalo postopoma in še zelo dolgo, opozarja vse več zdravnikov. Je morda to vzrok, da si zdaj vlada ne upa znova razglasiti epidemije, čeprav bo število na novo okuženih kmalu preseglo tisto med uradno epidemijo v Sloveniji? Gre zlasti za ekonomski izračun, pomešan s političnim in sta slednja pomembnejša od življenja ljudi?

Korona je za nekatere v zdravstvu dober izgovor za nastale anomalije, ki so brez nadzora. Kar ustreza ne ravno delovnim in željnim dobrega zaslužka. Strah pred epidemijo in izvajanje ukrepov zaradi nje sta tehtna izgovora za počasnost, enako kot grožnja z njeno ponovitvijo.

Upajmo, da se za zdravstvo odgovorni in najodgovornejši v državi že zavedajo vseh zaradi epidemije sprejetih odločitev, ki pa so bile napačne in jih v primeru ponovitve epidemije ne bodo več dopustili. Med temi odločitvami je bila zamrznitev vsaj 60 odstotkov dejavnosti in delovne intenzivnosti ambulant, dela zobozdravnikov, izvajanja preiskav in operacij. Kar je bilo po svoje nujno, a vendar preobsežno in je povzročilo veliko škodo - ob materialni zlasti tisto na zdravju ljudi. Čez noč so bolnišnice zamrznile glavnino preiskav, pregledov in operacij, vsi osebni zdravniki so postali dosegljivi le po telefonu in niti vseh kličočih bolnikov niso vabili na pregled v ambulanto. Bolnišnice so pol zdravnikov in osebja poslale na koriščenje prostih ur in dopusta. Med drugim je delala le slaba polovica operacijskih timov.

Ker so vse to ljudje vedeli, mnogi v primeru zdravstvenih težav sploh niso iskali pomoči in so tudi umirali. Nekateri, ki jim je v karanteni opešalo zdravje, še zdaj ne vedo, zakaj, saj še vedno niso bili pri zdravniku. Prav ti so tempirane bombe: ni znano, kakšne bolezni so se jih polastile, kako napredujejo in kdaj bodo izbruhnile. Takrat, ko bodo, bo lahko pozno ali prepozno.

Zaradi takšne zamrznitve dela so se za mesec, dva ali tri podaljšale že tako nerazumno dolge čakalne vrste za prvi pregled, preiskavo, glavnino operacij. Tako zdaj ta sistem tudi vse na novo napotene bolnike potisne še za dodatne tri, štiri mesece dlje v prihodnost, če niso ravno urgentni primeri.

Osebni zdravniki kar ostajajo teže dosegljivi in zaklenjeni. Kar ni nič narobe, saj so mnogi ljudje, ko zbolijo, predrzno prepričani, da lahko kar vkorakajo v ambulanto, ne glede na to, ali so kužni in zato nevarni za vse okrog sebe. A dosegljivost ambulante najprej po telefonu še ne pomeni, da bo pacient tudi pregledan. Kar je odvisno od sposobnosti opisa svojih težav in od tega, s kom bolnik govori. Je pa past nujnega predhodnega telefoniranja tudi v (ne)dosegljivosti, saj je zaradi zasedenosti linije mnoge ambulante težko priklicati. Bolan človek pa težko vztraja več ur, čakajoč na zvezo. Tako ta način dela nekatere nasploh odvrne od poskusa priti v stik z zdravnikom. Kar je za bolnega lahko nevarno. Tudi to je pomembno, kdo v ambulanti dviga slušalko, koliko je prijazen, kako sprašuje. Pa tudi, ali je njegov cilj poslušati in podatke posredovati zdravniku ali kličočega le na hitro odpraviti! Zato je zelo pomembno, kako usposobljena je medicinska sestra, ki je prvi stik bolnika z zdravstvenim sistemom!

Te dni presenečajo različni podatki glede izpada dela in podaljšanja čakalnih vrst. Zdravstveni minister še ni postregel z obljubljenimi uradnimi podatki. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki bdi nad vrstami, sporoča, da natančnih podatkov nima. Še vedno ne! Žal jih ni imel niti še pred epidemijo! Generalni direktor zdravstvene zavarovalnice ZZZS Marjan Sušelj ocenjuje, da so bolnišnice med epidemijo opravile 20 odstotkov manj dela, zobozdravstvo pa ima le 10-odstoten izpad. Iz večine bolnišnic pa že sporočajo, da so v povprečju naredili 30 odstotkov manj, kar naj bi nadoknadili do konca leta.

Je pa še večji problem kot pred korono področje zobozdravstva. To dejavnost, ki sicer ni edina, je po epidemiji doletela odredba o delu v popolni zaščitni opremi. Zaradi tega je upočasnjen dnevni delovni ritem in zobozdravnik lahko menda na dan sprejme poslej pol manj pacientov. A mnogi pacienti vse glasneje in jezni ugotavljajo, da so si tudi na ta račun zdaj mnogi zobozdravniki delo spretno prikrojili po svoje. Namreč zlasti delo s tistimi pacienti, ki prihajajo na račun zavarovanja prek ZZZS. Ti praviloma nič ali bore malo sami doplačujejo in z njimi zobozdravniki nimajo dobrih zaslužkov. “Ker lahko moj zobozdravnik na dan zdaj v skafandru naredi manj, kot je prej, kliče predvsem tiste, ki so samoplačniki. Nas, 'socialne', pa odriva v prihodnost in se izgovarja na delovne pogoje in režim dela,” se razburja znanka. Besna je, da bo zaradi tega kmalu brez zob, ki bi jih v drugačnih razmerah povprečno dober zobozdravnik učinkovito pozdravil v nekaj mesecih.

Korona je postala za nekatere zdravstvene delavce in dejavnosti dober izgovor za nastale anomalije, ki so brez nadzora. Kar ustreza ne ravno delovnim in željnim dobrega zaslužka. Strah pred epidemijo in izvajanje ukrepov zaradi nje sta tehtna izgovora za počasnost, enako kot grožnja z njeno ponovitvijo. Tako bolni obmolkne, čeprav je obtičal v čakalni vrsti. Bi pa sistem dela v hipu občutno izboljšali že z dodatnim delom popoldne in ob sobotah.


Preberite še


Najbolj brano