Zakaj to počnejo? Ker lahko.

Čeprav so objave na družbenih omrežjih minljive, kot je minljiva njihova vsebina, je treba določene objave zabeležiti kot znamenje duha časa in kot opis trenutnih družbeno političnih razmer.

Po množičnih protestih v Srbiji, ko je desetine tisoče ljudi v številnih srbskih mestih šlo na ulice in se izreklo proti napovedani razlastitvi lastnikov zemljišč na ozemlju, kjer naj bi se v prihodnosti kopalo novo svetovno zlato, je obnašanje lastnikov največjih in najvplivnejših srbskih medijev pokazalo, kdo trguje in manipulira z javno pozornostjo. Protesti so med ostalim odprli razpravo o tem, v čigavem interesu delujejo mediji in kaj pomeni pristransko ali nepristransko poročanje. Izbira kadrov poročanja, izbira gostov, selektivno navajanje izjav določenih ljudi z ulice, oblikovanje “alternativnih” dejstev in manipuliranje z njihovo interpretacijo določa ne samo kaj vidimo, ampak predvsem kako naj tisto, kar smo videli, tudi razumemo.

Sredina namreč ni nekakšen nedolžen prostor, v katerem obstajajo privilegirani izbranci, ki imajo do levega in desnega pola enako distanco. Prav nasprotno. Tisti, ki so sebe določili kot merilo za definiranje odmika na levo ali desno, so še kako ideološko profilirani.

Na družbenem omrežju je lastnik televizije Pink na obtožbe, da je vojni dobičkar, ki svoje medije zlorablja za asistenco vsakokratnemu režimu, zapisal: “Seveda sem dobičkar, ki svoje dobičke gradi na vaši zaostalosti. Če ne bi bili tako neumni, ne bi nikoli imel rekordnih dobičkov.”

Večina ljudi se najbrž zaveda, da veliko lastnikov medijev o svojih bralcih, poslušalcih ali gledalcih razmišlja na podoben način. Poskušajmo na zadevo pogledati tudi drugače. Ali so gledalci neumni, ker spremljajo takšne vsebine, ali pa so postali neumni, ker so jih ti isti mediji leta in leta poneumljali s podajanjem neumnih vsebin? Ali dejstvo, da so dejansko postali neumni, tistega, ki sistematično poneumlja in zavaja svoje gledalce, odreši krivde za to? Kakšno kazen bi lahko odredili poklicnim lažnivcem, manipulatorjem in mnenjskim dobičkarjem? Da so 24 ur, vsak dan do konca življenja prisiljeni spremljati programe, ki jih ustvarjajo njihovi mediji?

Izjava lastnika televizije Pink kaže na bolj kompleksno vprašanje, ki se nanaša na to, kako mediji poročajo o pomembnih javnih vprašanjih. V slovenskem medijskem prostoru medijski ustvarjalci že desetletja vztrajajo na ortodoksnem principu uravnoteženosti medijskega prostora. Pri tem pa si jemljejo pravico, da oni, baje usidrani na sredini, določajo ne samo, kaj je levo in kaj desno, ampak tudi kdo so tisti, ki lahko predstavljajo levi in desni pol. Biti v sredini pa je, spoštovani medijski ustvarjalci, enako ideološko pogojeno kot biti na levi ali na desni. Sredina namreč ni nekakšen nedolžen prostor, v katerem obstajajo privilegirani izbranci, ki imajo do levega in desnega pola enako distanco. Prav nasprotno. Tisti, ki so sebe določili kot merilo za definiranje odmika na levo ali desno, so še kako ideološko profilirani.

No, uravnoteževanje medijskega prostora je na plano in v osrčje javnih razprav naplavilo ljudi, ki nimajo ničesar uporabnega za povedati, razen tega, da jim je nekdo v sredini določil domnevno pozicijo izjavljanja. V tem medijskem prostoru je, bodimo natančni, za določena vprašanja, kjer ni mogoče ali pa je to politično nesprejemljivo, potrebno dobesedno izumiti drugi pol. Poglejmo primer. Če govorimo o vprašanjih diskriminacije, rasizma, fašizma, homofobije ... (še in še bi lahko naštevali), uravnoteženje pomeni, da ima zagovornik človekovih pravic v javni razpravi enako “težo” kot nekdo, ki te pravice zanika ali pa aktivno deluje proti njihovi uveljavitvi.

Ta neverjetni medijski alkimizem, v katerem naj bi gledalci sami opravili uravnoteženje na način, da vidijo, kaj mislita obe strani, žal ne deluje. Rezultat tega ni nič drugega kot to, da se v javni prostor pripuščajo nesprejemljiva stališča, ki se sistematično normalizirajo. Na kritike, da je to milo rečeno destruktivno za javno razpravo in skupno življenje, “normalizatorji” na sredini odgovarjajo: Mi se do izrečenih stališč ne opredeljujemo. Mi vam samo posredujemo, kaj misli ena in kaj druga stran. Na vas je, da si sami oblikujete mnenje o tem, kaj je res in kaj ni, oziroma kdo ima prav in kdo ne.

Ali res? Ali ni izbira pogleda, osebe, ki je vabljena, ustvarjanje ozračja medijskega cirkusa, v katerem tisti, ki so najbolj glasni in nesramni, določajo ton razprave, že definirana pozicija? No, spoštovani medijski ustvarjalci, ljudje večinoma niso neumni. Ti tako imenovani “neumneži” imajo politično moč. Če bi pazljivo spremljali, kaj se dogaja v družbi, bi videli, da razen vas redki verjamejo v to, da je uravnoteževanje ideološko nevtralno. Kako se že reče tistim, ki kljub vsem poznanim dejstvom trmasto vztrajajo pri tem, da če dejstva ne podpirajo tega, kar mislimo, spremenimo dejstva?


Preberite še


Najbolj brano