Medijska histerija
Med mediji
28. 02. 2020, 06.00
, posodobljeno: 28. 02. 2020, 09.04
Včeraj sem med običajnim obiskom svoje lokalne trgovine videla posledice potrošniške histerije, ki jo je podžgala medijska histerija. Izropane police pri tistih izdelkih, za katere ljudje mislijo, da so nujno potrebni za učinkovito pripravo na dolgotrajno izolacijo. Potem izčrpane prodajalke, ki so morale odgovarjati na inkivizicijska vprašanja potrošnikov o razlogih, zakaj nimajo na zalogi določenih izdelkov. Poročila italijanske televizije o opustelih mestih, o vaseh, ki so odrezane od sveta, o policistih in vojakih, ki na vpadnih cestah preprečujejo izhod ljudi in tiste, ki bi to poskušali, lahko kaznujejo z zaporom do treh mesecev. Vasi preletavajo droni, ki beležijo vsak sumljiv znak nepokorščine. Trg Svetega Marka v Benetkah opustel. Samo golobi, ki jih itak obravnavamo kot leteče podgane, iščejo nekoga, ki jim bo dal hrano ...
Na Hrvaškem poročajo o dobičkarjih, ki prodajajo zaščitne maske za tisočkrat višjo ceno. Predsednik vlade na izredni tiskovni konferenci najavlja prvo žrtev novega koronavirusa. Pri nas pa eden od portalov ljudem razlaga, kako naj sami naredijo zaščitne maske (Zdravniška zbornica! Ali bi lahko reagirala?).
Ob tem, da sledimo temeljnim ukrepom za to bolezen, ki bi morali biti del znanja vsakega posameznika, razkužimo tudi možgane.
O Kitajski in njihovih ukrepih, vedoč, kakšen je odnos države in komunistične partije do človekovih pravic, ni treba izgubljati besed. Brez težav so čez noč 700 milijonov ljudi pahnili v prisilno osamitev. Zemljevid držav, v katerih so odkrili okužbo, pa kaže nekaj zanimivega. Afrika (razen Egipta) je ozemlje brez virusa. Enako velja za Južno Ameriko. Mogoče je virus tudi tam, a gre za propadle države, v katerih ni ne sredstev ne ljudi, da bi izvajali teste na novi virus. Mogoče pa tudi ni medijskega zanimanja.
O novem virusu je 70-krat več poročanja, ugotavljajo raziskovalci, kot je bilo v primeru ebole. Sramežljivi poskusi strokovnjakov, da bi podatke o novem virusu dali v kontekst in jih recimo primerjali z gripo, naletijo na gluha ušesa. Virus je nov in očitno je, da o njem ne vemo vsega, kar bi lahko pomagalo, da učinkovito odreagiramo. Ampak nekaj pa že vemo. To so podatki o številu obolelih in smrtnosti.
Sedanja medijska histerija je posledica desetletja uničevanja zaupanja v medicinsko stroko in medicinsko raziskovanje. Glas ljudi, ki se vse svoje profesionalno življenje ukvarjajo s podobnimi primeri, je zavit, zgubljen, preslišan v kakofoniji zvokov ostalih, ki za zdravstvene probleme ponujajo populistične ukrepe. Seveda je treba biti previden. Seveda je treba spoštovati ukrepe, ki veljajo za vsako virusno okužbo. To bi lahko vedeli in počeli tudi v primeru že znanih bolezni. Mogoče je ta virus samo prvi v nizu novih virusov, ki se bodo pojavljali vsako leto.
Vem, da so informacije, objavljene na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dolgočasne in premalo senzacionalistične (premalo “sexy” za medijsko naracijo), da bi ljudem predstavljale zadosten in verodostojen vir informacij. Pa so edine, ki bi jim morali zaupati, ker jih pripravljajo (in objavljajo) tisti, ki se na te in podobne zadeve resnično spoznajo. Ob tem, da sledimo temeljnim ukrepom za to bolezen, ki bi morali biti del znanja vsakega posameznika, razkužimo tudi možgane. Prepustimo zdravstvenim strokovnjakom za te bolezni, da izdajo potrebne ukrepe, in jim zaupajmo.