Požari, poplave in druge nadloge

Pravzaprav se vse te nadloge, tegobe, težave, neprijetnosti, problemi, zagate, nevšečnosti zadnje čase kar vrstijo, iz leta v leto - gripa, žledolom, lubadar, vročinski valovi, suše, požari, poplave, zemeljski plazovi. Toliko jih je, da bi bil z njimi najverjetneje zadovoljen tudi stari kamnosek Mojzes, ki je nad Egipt klical muhe, komarje, kobilice, kugo, temo in še kar nekaj tega. In kot da naravnih nesreč na trenutno poplavljeni strani Alp ne bi bilo dovolj, se na vsa usta oglasi še nadobudni okroglolični izvoljenec ljudstva, Nadškorenj Škrip. Ta nam brez dlake na jeziku in bradi pove, da je odkril še eno nadlogo, tegobo, težavo, neprijetnost, problem, zagato in nevšečnost, ki se potuhnjeno plazi med nami. Ne, tokrat ne gre za zveri, pač pa za nekaj veliko hujšega, za mafijo.

In to ne eno, pač pa vsaj dve. Tisto, ki nam vlada, in ono, ki ščiti tisto, ki nam vlada. Združeni v nekakšnega dvoglavega črnega karantanskega panterja. Šah mat! Tombola! Džek pot! Za dvoglavo pošast seveda. Prav mogoče je, da so zaradi te izjemne učinkovitosti naše podalpske mafije od zavisti zeleni vsi njeni bratje v orožju na Siciliji, Sardiniji in tudi oni v Združeni Donaldovi Ameriki. A kakor kaže, ji je zdaj končno odklenkalo. “Finita la cuccagna!” Če bo potrebno, bo Nadškorenj Škrip te mafijske rabote dokazal tudi na sodišču, se je pridušal oni dan. Globoki državi bo prišel do dna, naj bo to še tako globoko. No, bomo videli. Ali pa tudi ne.

Scenariji, ki napovedujejo našo vremensko bodočnost, so sicer različni, a nobeden od njih ni ravno rožnat. Toliko manj, ker ni videti nobenih očitnih znakov, da razumemo in resno jemljemo opozorila znanstvenikov.

Bomo pa zagotovo še videli, gledali in doživljali poplave, vročinske valove, suše, požare in kar je še vremenskih nadlog, ki - želeli ali ne - postajajo vse izrazitejše in vse pogostejše. Scenariji, ki napovedujejo našo vremensko bodočnost, so sicer različni, a nobeden od njih ni ravno rožnat. Toliko manj, ker ni videti nobenih očitnih znakov, da razumemo in resno jemljemo opozorila znanstvenikov. In to bi človek za silo nekako sprejel, saj znanost ni od muh. Manj razumljivo pa je, da ne vidimo namigov, ki nam jih prav v obliki vročinskih valov, požarov, suš, poplav, snežnih in ledenih ujm ter drugih vremenskih nadlog vse pogosteje pošilja mati narava. Morda smo slepi zato, ker zaupamo v to, da nas bo pred učinki podnebnih sprememb reševala vsemogoča tehnologija. Morda jih ne zaznamo zato, ker smo naravo dokončno zamenjali z ugodno temperaturo, primerno vlago in celodnevno svetlobo trgovskih centrov.

Morda preprosto ne vidimo dlje od nosu, beri življenjske dobe človeka. Ta se sicer res podaljšuje, a v primerjavi z življenjsko dobo našega edinega planeta je naravnost zanemarljiva. Morda je za našo slepoto kriva kombinacija vsega naštetega, a to pravzaprav niti ni pomembno. Spremembe so tukaj in zdaj in v prihodnjih desetletjih se bodo najverjetneje celo zaostrile. In tako kot so pod morsko gladino končala rimska pristanišča v Viližanu in San Simonu, bodo tam zagotovo končala tudi naša današnja, pa naj se nam zdi še tako neverjetno. Vprašanje je le, kako hitro se bo to zgodilo. In dlje kot bomo odlašali z ukrepi, prej se bo zgodilo in hujše bo.

A ukrepi gor ali dol, več kot očitno se bomo morali navaditi živeti z visokimi plimami, vročino, sušo in poplavami. Za razliko od vsakoletne gripe ali influence, kakor bi rekli naši zahodni sosedje, cepiva, ki bi povečalo odpornost proti omenjenim vremenskim ujmam, prav kmalu ne bomo našli. Sploh pa ne ob slepoti in naglušnosti, ki jo v zvezi s pozivi k ukrepanju izkazujejo malone vse vlade sveta. Tiste na zahodni polobli zaradi zvestobe očetu kapitalu, sinu dobičku in svetemu duhu napuhu, ostali pa zaradi nezadržne želje po čim prejšnji podreditvi omenjeni trojici.

Kakor da bi želeli povedati, da se zavedajo resnosti situacije, so nekatere države razglasile podnebno krizo. To seveda ne bo kaj dosti pomagalo, tako kot ni pomagala razglasitev begunske krize. Razglasitev krize gor ali dol, migracije se bodo nadaljevale, tako kot se bodo nadaljevali ekstremni vremenski pojavi. Je pa lahko razglasitev krize dobro opravičilo za avtoritarne in represivne ukrepe. V zvezi z migracijami smo jih že doživeli, v zvezi s podnebnimi spremembami jih pa verjetno še bomo.

Številni posamezniki iz tistega odstotka človeštva, ki ima v lasti polovico planeta, se že pripravljajo na “vesoljni potop” in kupujejo zemljo na delih planeta, ki so nekako naravno bolj odporni proti učinkom vremenskih sprememb. Kjer ne bo ne poplav ne vročinskih valov in kjer bo dovolj pitne vode. Vsi ostali se bomo obrisali pod nosom. A kot rečeno, razmišljanja o posledicah podnebnih sprememb presegajo štiriletne mandate, poleg tega pa ogrožajo naše dobro počutje in zahtevajo od nas nekaj, kar bo morda koristilo prihodnjim generacijam. Naši generaciji vsekakor ne.

In tu je verjetno ena večjih težav spopadanja s podnebnimi spremembami. Učinkov ukrepov, tudi če bi se jih zares lotili, ne bomo videli. Tako kot ne vidimo pustošenja, ki ga povzročamo v morjih in oceanih. Vidimo pa, kaj nam sporočajo influencerji. Nepoučeni bi mislil, da gre za ljudi, ki so zboleli za influenco, gripo. Po slovensko bi jim najbrž lahko rekli griparji. No, pa se izkaže, da to ni to. Nimajo gripe in s podnebnimi spremembami ter podobnimi malenkostmi se tudi ne ukvarjajo. So pa vseeno hudo nalezljivi s svojimi nasveti o življenjsko pomembnih stvareh, kot so oblačenje, ličenje, vaje za čvrste trebušne in ritne mišice, jedi iz avokada, najboljše počitniške destinacije in podobno.

Hudo nalezljivo, a kaže, da so našli cepivo tudi za influencerje. Marsikdo se je namreč njihovega ponujanja uslug naveličal. Dnevnik je nedavno poročal o sladoledarju iz Los Angelesa, ki je na instagramu objavil, da influencerjem sladoled zaračunava dvojno. Pa še všečke bodo ukinili. Ubogi Borut ...


Preberite še


Najbolj brano