Navodila za uporabo

Navodila za uporabo so pravzaprav zelo zanimiva zadeva. Namenjena so seveda pravilni uporabi česarkoli že in zato praviloma koristna. Običajno tudi takrat, ko se nam zdijo popolnoma nepotrebna.

Zelo verjetno so natančnost navodil za uporabo najdlje pripeljali v Združeni Donaldovi Ameriki. Tam čez lužo na škatli žebljev najbrž piše, da za pravilno uporabo izdelka potrebuješ kladivo, v navodilih za mikrovalovno pečico pa gotovo to, da ta ni namenjena sušenju perila. In morda tudi na poštni znamki piše, da jo je treba nalepiti na zunanjo stran kuverte. Se vam tale z znamko zdi nekoliko za lase privlečena? Morda res, a zadnja in ne le zadnja dogajanja na Južnem Višegrajskem kažejo na to, da so nujno potrebna navodila v zvezi s prejemanjem pošte. Imamo namreč prvega med ministri, ki očitno ne ve, kako se temu streže.

Niso pa vsi taki, da bi se delali, da so eno, a so v resnici nekaj drugega. Vasko, minister za kulturo in javne obravnave, se nič ne dela, da je to ali ono. V najboljši avtokratski maniri je javnosti za obravnavo medijske zakonodaje namenil pičlih pet dni.

Očitno meni, da če mu minister za notranje zadeve, preganjanje bralk, bralcev ter kolesarjev izroči kuverto, je to zgolj zato, ker si ta dotični minister želi njegovo pisalno mizo nekako bolj pisarniško opremiti. Da ne bo na mizi zgolj tablica ali morda jabolčni prenosnik, pač pa tudi ena čisto prava kuverta. Morda pa prvi med ministri meni, da je kuverta ministra za notranje zadeve zgolj njegova notranja zadeva in je zato ne želi odpreti. Da ga ne bi spravil v zadrego. Kakorkoli, ko gre za pošto in poštne nabiralnike, bi Janez Ivan vsekakor potreboval kakšen namig, ali kakor bi dejali Zmelkoow, “modri nasvet in plava navodila”.

Za razliko prvega med ministri pa Zdravko, minister za gospodarstvo in maskenbal, nima nikakršnih težav s pošto. Bi pa najbrž potreboval kakšna navodila v zvezi z uporabo paragrafov. Javna skrivnost je, da mu paragrafarji dvigujejo pritisk. In nedavni maskenbal ni bil prvi primer. Pred dobrim tednom smo lahko prebrali, da ni uspel z izpodbijanjem ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, ljubkovalno Kapekaja, sprejetih pred dvema letoma. Komisija je namreč ugotovila, da je Zdravko kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s tem ko ni odklonil stika na temo projekta Izolski otok in ker Kapekaju ni prijavil lobista, ki ni bil vpisan v register lobistov.

A se temu reče, da nekdo, ki se dela, da je lobist, dela na črno, ne vem, ker paragrafov na to temo ne poznam. Očitno, pa jih ne pozna niti minister Zdravko. Ali pa se dela, da jih ne pozna. Tako kot se Janez Ivan pravzaprav dela, da ni dobil kuverte ministra Aleša “should-I-stay-or-should-I-go” Hojsa, ki se zdaj dela, da ni odstopil. Niso pa vsi taki, da bi se delali, da so eno, a so v resnici nekaj drugega. Vasko, minister za kulturo in javne obravnave, se nič ne dela, da je to ali ono. V najboljši avtokratski maniri je javnosti za obravnavo medijske zakonodaje namenil pičlih pet dni. Zelo velikodušno. Če bi se dosledno zgledoval po prijatelju Viktorju, bi javno razpravo opravil na poti v službo, ali “en passant”, da se sliši bolj kulturno.

Konec koncev je čas dopustov in če upoštevamo še koronske omejitve gibanja ter potovanj, bi morali Južni Višegrajci v dodeljenih petih dneh z lahkoto predihati zakone, na podlagi katerih bi bili končno vsi mediji Južnega Višegrajstva v službi resnice. Rešeni pogubnih vplivov kulturnega marksizma in kar je še takih in podobnih komunajzarskih potegavščin. Enkrat za vselej. Pa se ni izšlo. Zaenkrat ne.

Pa najbrž ne zaradi ministrice Aleksandre, ki je sramežljivo zacepetala in predlagala podaljšanje obravnave tja do konca poletja. Cepetanje je bila zgolj predstava za dvomljivce v upokojenski stranki, ki ne vidijo, kako menda uresničuje prav vse, kar so si zadali ob vstopu v najnovejšo vlado zelenega in butičnega Južnega Višegrajstva. No, butično bo še malo počakalo, da minejo Zdravkovi vavčerji, zeleno je pa že tu. Na vsakem koraku. Pravzaprav bi moral najvišji red za zasluge Južnega Višegrajstva poleg pisatelja Pahorja dobiti tudi pesnik Lorca. Vsaj za Mesečno romanco. Ta že v prvem verzu brez sence dvoma razkriva vsa hotenja nekdaj Moje dežele - “Zeleno, ki te hočem zeleno,” pravi pesnik.

Vsi bi bili radi zeleni. Od Kredarice do morja, je rekel oni dan Zdravko. Seveda se temu pridružuje tudi Izola, druga po prvem valu unovčevanja Zdravkovih vavčerjev. Takoj za Portorožem. No, na prvi pogled bi človek rekel, da smo v Izoli na dobri poti. V občinskem Bobniču smo lahko zasledili, da v osnutku ali morda že predlogu občinskega prostorskega načrta ni več predvidenih pozidav nad Jagodjem in tudi ne na območju vinogradov med Južno cesto in obvoznico. Vsekakor pohvalno, a kaj ko zelenost in trajnost v nekaterih drugih primerih popolnoma zbledita. Tako se občina Izola, sicer res da v okviru nekega drugega prostorskega akta - nastajajočega pomorskega prostorskega načrta, še naprej zavzema za gradnjo tistega otoka, ki ministru Zdravku povzroča težave zaradi paragrafov o lobiranju, ministru za okolje, prostor Andreju “Nevladniku” in prvemu ministru Janezu Ivanu “Poštarju” pa bi jih med drugim moral zaradi obvez iz EU strategije za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Še vedno se načrtuje tudi dodatno krožišče na Prešernovi, tretje na razdalji slabih 750 metrov. Če odmislimo pinijev drevored, pa ga ne smemo, se seveda lahko vprašamo, kje je kaj zelenega v tem, da se še kar naprej namenja prostor motornemu prometu in da se avtomobilom dodatno omogoča dostop v središče mesta.

Enako zeleno in trajnostno je tudi načrtovanje osvetlitve “osvobojene” obalne ceste med Izolo in Koprom. Kakorkoli. Nedavno tega je poslanec Jožef v parlamentu mahal s knjižico iz serije “tointo za telebane”. V bistvu gre za knjižice z navodili za uporabo računalnikov, računalniških programov in podobnih novodobnih orodij. Razumljivo. Precej manj razumljivo je, da bi bilo očitno potrebno, posebej za Južno Višegrajstvo, serijo knjižic obogatiti z eno, namenjeno rokovanju s kuvertami in poštnimi nabiralniki, in drugo, namenjeno uporabi paragrafov. No, pravzaprav bi lahko imeli še tretjo. Nujno bi potrebovali navodila za uporabo in razumevanje pojmov, kot so zeleno, trajnostno, mednarodne zaveze ipd.


Preberite še


Najbolj brano