Bob ob steno

Pravzaprav je zanimivo, da se ta stara stročnica v vsakodnevnih rekih ali frazemih pojavlja v dveh, na neki način nasprotujočih si pojavnih oblikah, namreč “reči bobu bob” in “bob ob steno”.Rek “reči bobu bob” narekuje neko smiselno ravnanje, narekuje, da naj na primer nekoga, ki stalno in dokazano laže pač poimenujemo z lažnivcem. Saj veste, če hodi kot raca, se oglaša kot raca in celo izgleda kot raca, potem gre najverjetneje za raco. Ali racmana, če ste imeli v mislih Donalda. V drugem primeru, pri bobu ob steno, pa ta naš bob nastopa v popolnoma nesmiselnem dejanju. Metanje boba ob steno očitno ni nikoli imelo kakšnega pametnega učinka. Skratka, bob je bob in to, da ga mečemo ob steno, nima prav nobenega smisla.

Človek se seveda vpraša, le kje pri Demetri so pri vsem sadju in zelenjavi našli prav bob in ne morda graha ali fižola! Razlog seveda tiči v dejstvu, da je bil bob svojčas neprimerno bolj pogosta sestavina jedilnikov na sočni strani Alp. Kar niti ni tako čudno, saj so ga zelo radi pridelovali tako Grki kot Rimljani in oboji so tako ali drugače pustili svojo sled v takrat še bolj ali manj karantanskih krajih, po katerih se je - če je verjeti našemu znanemu geologu in atipičnemu pljučničarju dr. G-ju., potikal črni panter. Skratka, ni čudno, da je bob pristal v omenjenih rekih, bolj čudno je, da smo nanj pozabili in da ga danes kljub vsem njegovim dobrim lastnostim skorajda ne uporabljamo. No, morda pa nekega dne doživi svoj “rivajvl”. Morda gre za našo še neodkrito super hrano. Morda pomaga pri nagubani koži, prhljaju, holesterolu, bolečih sklepih in pomanjkanju kolagena, gripi in prehladu in kar je še teh tegob, ki nam preprečujejo, da bi bili iz dneva v dan lepši in učinkovitejši in seveda to iz dneva v dan tudi objavljali. Ker kakor bi rekli prosto po Robežnikovi tedva reklami, “če ne objaviš, a potem sploh si?”

Meteorologi bi očitno lahko namesto opozarjanja na nevarnost plazov mirno metali bob ob steno. Tudi če zasneženo. Učinek bi bil bolj ali manj enak. Tudi gorski reševalci bi mirno metali bob ob steno, ali pa s helikopterja, namesto da opozarjajo instagram planince, da če že morajo, naj gredo v gore ustrezno opremljeni, ob ugodnih vremenskih razmerah in le tako visoko, da jih bodo lastne noge prinesle tudi nazaj v dolino.

Morda je pa Borči zato toliko objavljal. Da smo vedeli, da je. No, zadnje čase ta svet res izgleda, kot da je znani rek Descartesa o misliti in biti - cogito, ergo sum končal na smetišču zgodovine in ga je v popolnosti nadomestil pronuntio, ergo sum, “objavljam, torej sem”. In kaj lahko, da bo z izginotjem boba z jedilnika polagoma na smetišču zgodovine končal tudi rek “bob ob steno”. Tako kot tisti, da “ne delaj računa brez krčmarja”. Kdo pri Dionizu pa danes sploh še ve, kaj sta to krčma in krčmar! Še natakaric in natakarjev prav kmalu ne bomo poznali, kuharice in kuharje pa zaenkrat še rešuje masteršef.

Kakorkoli, bob je še tu in ob steno ga metati je še vedno nesmiselno početje. Ni pa edino tako početje. Oni dan se je na primer meteorolog Andrej Velkavrh v Dnevniku pridušal, da je bila dan po sneženju, pri razglašeni četrti stopnji nevarnosti snežnih plazov, Zelenica skorajda kot mravljišče. Meteorologi bi očitno lahko namesto opozarjanja na nevarnost plazov mirno metali bob ob steno. Tudi če zasneženo. Učinek bi bil bolj ali manj enak. Tudi gorski reševalci bi mirno metali bob ob steno, ali pa s helikopterja, namesto da opozarjajo instagram planince, da če že morajo, naj gredo v gore ustrezno opremljeni, ob ugodnih vremenskih razmerah in le tako visoko, da jih bodo lastne noge prinesle tudi nazaj v dolino.

Meteorologi bi očitno lahko namesto opozarjanja na nevarnost plazov mirno metali bob ob steno. Tudi če zasneženo. Učinek bi bil bolj ali manj enak.

No, lanskega avgusta so samo v enem tednu morali posredovati kar petintridesetkrat, da so vse, v najnovejše teniske ali šlape obute iskalce najboljšega gorskega selfija, spravili na varno. Precej “bobobstenovska” so seveda tudi opozorila na temo podnebnih sprememb, razmetavanja z naravnimi viri, da tistih o upadanju biotske raznovrstnosti niti ne omenjam. Lep primer metanja boba ob steno zna biti letošnja podnebna konferenca. Konec leta jo bodo namreč gostili Združeni arabski emirati, ki so že na minulo konferenco v Egiptu poslali kakšnih sedemdeset plinskonaftnih lobistov. No, tokrat jih bodo morda potrebovali manj, saj bo konferenci predsedoval kar sultan Ahmed Al Jaber, direktor ene največjih naftnih družb na svetu. Strah, da bi se začeli nad fosilnimi gorivi in njihovimi baroni zgrinjati temni oblaki, je tako najbrž popolnoma odveč. “Živi bili pa vidjeli,” bi rekli Buldožerji.

Je pa tudi res, da ti “fosilni” kljukci povečujejo prodajo zato, ker mi povečujemo potrošnjo. S poceni leti za konec tedna v London, Amsterdam, Berlin, Prago ali Pariz in na počitnice na vse mogoče konce sveta. S plastičnimi vrečkami, v katerih nosimo domov zelenjavo s tržnice. Z avokadom, ananasom in bananami. Z nemarno rabo pitne vode. Z visenjem na svetovnem spletu in družbenih omrežjih. Z nepotrebnimi vožnjami z našimi prevelikimi in prepotratnimi avtomobili. S kriptovalutami. Z vojnami.

In ko smo že pri teh poskusih samouničevanja. Pravkar smo obeleževali spomin na eno največjih grozot druge svetovne vojne. Bob ob steno. Najbolj neposredne žrtve omenjenih grozot se že desetletja na vse mogoče načine znašajo nad Palestinci. Vključno s tem, da gradijo lastne, judovske naselbine na okupiranih ozemljih. In to že šestdeset let. Ob brezpogojni podpori Evrope in kakopak tudi dežele svobodnih onkraj velike luže. Vse v imenu pravice Izraela do samoobrambe. Prav res, početje Izraelcev je idealen recept, ali kakor bi rekli dan današnji, ko je malodane vse odvisno od odobritve tega ali onega projekta, idealen “case study” za Vladimirja Vladimiroviča Putina in za nadaljevanje njegove specialne operacije v Ukrajini ter pravice Rusije do samoobrambe. In tako so tisoči mrtvih, pohabljenih, razseljenih, lačnih in obubožanih Ukrajincev in Palestincev zgolj in samo bob ob steno. Sliši in bere se sicer grozno, a je že prav, da rečemo bobu bob.


Preberite še


Najbolj brano