Na svidenje na naslednjih volitvah

Če kaj, potem je letošnji julij pokazal, da je v času črnih scenarijev, rdečih alarmov in sive ekonomije modro biti predvsem zelen.

Ne samo, da so z začetkom meseca dokončno slovo vzeli plastični izdelki za enkratno uporabo, med njimi tudi slamice, plastični krožniki in pribor ter celo palčke za ušesa. Tudi izid referenduma o vodah je nakazal smer, po kateri si očitno želi iti predvsem mlajša generacija.

Če kaj, potem je letošnji julij pokazal, da je v času črnih scenarijev, rdečih alarmov in sive ekonomije najbolj modro biti predvsem zelen.

Spet ena - boste nemara porekli - ki želi biti general po bitki, ko pa povsem dobro vemo: Slovencu se ne dotikaj treh stvari - parcele, vina in vode.

A referendumski rezultati, ki med drugim nakazujejo tudi stopnjo okoljske ozaveščenosti, si zaslužijo kakšen dodaten komentar, na katerega so mnogi pozabili. Tako pred in med referendumsko kampanjo kot po njej.

Krepitev zavedanja, da je skrb za okolje ključnega pomena, če hočemo privlačno in zdravo podobo planeta ohraniti tudi za zanamce, je vredna vseh pohval. Še posebej zato, ker se je to očitno globoko usidralo predvsem v mlajšo generacijo. Tej najbolj očitno ni vseeno, v kakšnem svetu bo živela. In predvsem, kaj bo dihala, jedla in pila.

Vse to je lepo. Kaj lepo - čudovito, vzpodbudno, pohvalno. Med drugim si vse te pridevnike in še kakšnega vmes zasluži tudi dejstvo, da predvsem mladina svojo energijo več kot očitno usmerja v nekaj dobrega in da želi sama vzeti usodo v svoje roke ter odločati o svoji prihodnosti.

Vsemu navdušenju in ozaveščenosti navkljub pa ti dosežki še ne smejo pomeniti predaha ali konca. Če pri omenjenem referendumu res ni šlo zgolj za merjenje političnih mišic, pač pa resnično za skrb za okolje in prihodnost, potem je treba nadaljevati. Preiti od besed k dejanjem, če hočete.

Več kot očitno je namreč, da ni bil sporen zgolj zakon, ki je padel na referendumu, pač pa da je tudi z obstoječim zakonom nekaj hudo narobe. Vsaj v praksi. Objektov, ki so jih v preteklosti gradili v okolici morja, rek, jezer, potokov in ostalih voda, je preveč. Predvsem industrijskih. Takih, ki ne kazijo le podobe nekega kraja, pač pa vplivajo na vodne vire, zrak, kakovost življenja ljudi.

In ne le to - kljub temu, da smo danes okoljsko bolj ozaveščeni, da se imamo za čist narod, ki se zlahka loti množičnih čistilnih akcij in da se radi pohvalimo z vse večjo ekološko pridelavo hrane, takšni objekti ob vodah še vedno rastejo.

Ponekod v imenu udobja, ponekod (in upam si trditi, da v večini primerov) v imenu napredka in spodbujanja gospodarstva.

Tovrstnih stavb, tovarn, hal in drugih objektov si prav zaradi slednjega ne bo nihče drznil niti odstranjevati. Ali prepovedati njihove nadaljnje gradnje v prihodnosti. Predobro jih ščitijo ostali zakoni. Ali pa jih še bodo. In kjer bodo morda umanjkali, jih bodo zaščitili lastniki, celo oblastniki, ki so dolžni najprej poskrbeti za ljudi, in pa marsikateri zaposleni, ki bo še naprej verjel, da je brez kruha, pa čeprav so rezine tanke, težko živeti.

Škoda, da je ob vsem tem treba vedno znova poudarjati osnovno resnico. Nemogoče je živeti samo brez dveh stvari - čiste vode in čistega zraka. To vemo vsi. To je tako jasno, da je že samo opominjanje na kaj takega smešno. In vendar boste našli ljudi, ki bodo trdili, da je gospodarski napredek nad vsem. Takšne, ki so v javnosti zavzeti varuhi narave, pod fasado pa plehka mešanica klečeplazcev in oportunistov. In takšne, ki menijo, da so s svojo trenutno močjo nad vsemi zakoni.

Upati je, da bodo mladi in z njimi vsi ostali z enako zavzetostjo, kot so jo pokazali na referendumu, takšne ljudi pomagali odplaviti z vseh mogočih odločevalskih funkcij. Če ne prej, pa ob naslednjih volitvah.


Preberite še


Najbolj brano