“Želim deliti zaljubljenost v življenje”

Barbara Šinigoj, prepoznavna glasbenica z Goriškega, kot voditeljica glasbenih oddaj dobro znana tudi poslušalcem Radia Koper, pripravlja izid samostojne plošče, ki bo, kakor napoveduje, njen največji ustvarjalni projekt doslej.

NOVA GORICA > “Zelo intenzivno nastajajo nove pesmi, ki bodo jeseni zbrane na nosilcu zvoka,” napoveduje Barbara Šinigoj. “Z največjim ponosom ga bom predstavila na koncertni turneji po slovenskih glasbenih prizoriščih.”

Dodaja, da so njene avtorske pesmi odraz svojevrstne mešanice glasbenih vplivov, ki so globoko v njej. Tja so se zasidrali ob poslušanju slovenske popevke v otroštvu, z doživetji progresivne klubske kulture devetdesetih, med nenehnim raziskovanjem vokalne glasbe tako velikih ustvarjalcev jazza kakor karizmatičnih mojstrov svetovne popularne glasbe.

Na radijskih postajah s pesmijo Vzemi si čas

Trenutno je Barbaro Šinigoj mogoče slišati na radijskih postajah s skladbo Vzemi si čas, aktualnim singlom nastajajoče plošče. 20. maja naj bi ob 18. uri na frekvencah Radia Koper s svojimi fanti - Zmagom Štihom (harmonika), Markom Mozetičem Mozo (kitara), Urošem Trebižanom (bas), Aljošo Jeričem (bobni in tolkala) in Carlitosom Yoderjem (tolkala) - na povabilo Mojce Maljevac nastopila v neposrednem prenosu Radia Koper iz studia Hendrix, a je koncert zaradi sedanjih izrednih razmer še pod vprašajem.

Ste nekdanja članica številnih slovenskih zasedb, nastopili ste na več kot 500 koncertih, kot spremljevalna pevka tudi na Evroviziji, malo manj dobro pa vas poznamo kot samostojno izvajalko. Se je je spremljevalne vokalistke težko spremeniti v glavno?

“Kot spremljevalna pevka mnogih slovenskih izvajalcev sem dobrih dvajset let nabirala številne neprecenljive izkušnje nastopanja na odru kakor tudi študijskega dela. Dober, profesionalni spremljevalni pevec se mora poistovetiti z načinom petja in interpretacijo protagonista, na neki način 'mora izgubiti' svojo osebnost in pevski značaj. Kar nekaj časa sem zato potrebovala, da sem našla svoj prepoznavni zvok samostojne interpretke. A je potreba po ustvarjanju osebne zapuščine v meni zbudila neizbežno željo, da bi moje petje zazvenelo za vedno. Da bi zaslišali dozorelo glasbo iz pevskega aparata odrasle interpretke, ki stopa v novo življenjsko obdobje. Na čisto osebni ravni želim deliti zaljubljenost v življenje z vsakim, ki se ga moja glasba morebiti dotakne. In kdove, mogoče bo vsaj peščica posameznikov ob poslušanju čisto intimno, tako potiho, začutila sebe.”

Predlani ste ustanovili Šolo petja in glasbe, kjer poučujete 40 učencev z ljubeznijo do glasbe in željo po znanju, hkrati pa prinašate svež učni pristop v Vipavsko dolino, ki temelji na predanem mentorstvu. Kaj je vaš glavni nasvet učencem in kaj najbolj poudarjate?

“Najprej moram povedati, da obožujem poučevanje. Velik poklon mojemu delu je, da tako veliko zvedavih učencev - otrok, mladostnikov, študentov, odraslih - želi prejemati znanje ravno od mene. Ta predan odnos do glasbe, ki temelji na sprejemanju znanja drug od drugega, je najboljša pot do napredovanja. Moje načelo je, da je pri podajanju snovi nujen individualni način dela. Vsak od nas je svojstven in nosi v sebi izraznost, ki je lastna samo njemu. To edinstvenost je treba spodbujati in razvijati. Učenje glasbe zahteva veliko vztrajnosti, ure in ure vaj, predanost. Vadba glasbila, kamor sodi tudi pevski aparat, razvija um in dušo. Vendar je to dolgotrajen proces. Če v absorbiranju znanja ne uživamo, veliko teže dosegamo rezultate. Zato svojim učencem na različne načine približam znanje, igrivo, zabavno in sproščeno. Kot mentorica ustvarim z učencem odnos na zelo osebni ravni, saj verjamem, da bo trajal še veliko dlje, tudi po končanem izobraževanju v moji šoli.”

Barbara Šinigoj, glasbenica

“Že od malih nog sem prepevala najbližjim in že zelo mlada sem začutila, kakšno moč ima glas. Kako lahko preprosta melodija, zapeta iz srca, zapelje poslušalca v globino duše, do solz sreče ali žalosti.”

Od koga pa ste vi dobili najboljši nasvet na glasbeni poti?

“To je bil gotovo človek, ki že mnogo let miksa, masterira, uči in navdihuje mlado in staro, z dragocenim znanjem in plemenitim odnosom do zvoka - Janez Križaj. Rekel mi je, naj verjamem vase, naj poslušam instinkt in naj ne pustim drugim, da namesto mene odločajo, kaj je v glasbi zame dobro in kaj ne. Naj bom samosvoja, unikatna in iskrena. Presrečna sem, da se nama spet združujejo poti, saj ravno v teh dneh miksa nove skladbe, ki se kot mozaik dopolnjujejo v mojo novo ploščo. Zagotovo pa se ne bi tako suvereno in odločno lotevala samostojne pevske poti, če me ne bi spodbudila moja draga prijateljica in kolegica Tinkara Kovač. V enem od najinih pogovorov o razvoju glasbe pri nas je dejala: 'Slovenska mainstream glasba te potrebuje. Dovoli ljudem, da prisluhnejo tvoji glasbi, povej jim svojo zgodbo.' In sem jo ubogala.”

Je biti pevka težek poklic? Če bi se še enkrat odločali - bi ga izbrali znova?

“Seveda bi! Že od malih nog sem prepevala najbližjim in že zelo mlada sem začutila, kakšno moč ima glas. Kako lahko preprosta melodija, zapeta iz srca, zapelje poslušalca v globino duše, do solz sreče ali žalosti. Vendar je biti profesionalna pevka mainstream glasbe dandanes zelo težek poklic. Žal v slovenskih razmerah že nekaj časa od popularne glasbe ni mogoče živeti. Večina naših odličnih pevcev in interpretov bije bitko z načinom življenja, ki ni naklonjen umetnosti oziroma ustvarjanju kakovostne glasbe. Vse preveč je instant glasbe, ki jo predvajajo na komercialnih radijskih postajah, v trgovskih centrih, na internetu ... Le redki brskajo po kakovostni glasbi in si želijo vzornike slišati na odru, v živo. Zaradi majhnega obiska koncertov je tudi prostorov, ki ponujajo glasbo v živo, čedalje manj. Začarani krog gotovo ni v prid ustvarjalcem kakovostne glasbe.”

Načrtujete tudi koncert slovenskih ljubezenskih pesmi. Kako dobro jih Slovenci sploh poznamo?

“Zelo me privlači glasba vrhunskih avtorjev popularne glasbe. Takšna, ki se spogleduje z jazzovsko formo oziroma zvokom, saj je brezčasna. Vokalne linije v alteriranih harmonijah pridejo do izraza kompleksno, vendar v isti sapi spevno, naravno. Skladbe, ki so harmonsko tako rekoč namenjene svobodni interpretaciji vokala, zaživijo, le kadar jim pevci z besedilom vdahnemo dušo. Zakladnica zgodovine slovenske popularne glasbe se lahko pohvali s številnimi takimi pesmimi. Bolj kot ljubezenske pesmi so to skladbe, zaljubljene v življenje, skladbe, ki ljubijo glasbo, ki ljubijo melodije, ki snubijo vokal kot izrazno sredstvo ... Slovenskih ljubezenskih pesmi je ogromno, od vsakega posameznika pa je odvisno, katere besede so mu pisane na kožo in znotraj katere glasbene atmosfere se nekdo zaljubi.”

---