Virtualna dvorana koprskega teatra

Nagrado za gledališki dosežek je prejela ekipa pod vodstvom režiserja Jake Ivanca in dramaturginje Ire Ratej za niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu Gledališče za maturo.

Da si viden, ko je najtežje - to je dosežek. V izrednih razmerah je Gledališče Koper zatočišče našlo na internetu in presenetilo z zasilno rešitvijo,” je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. “Najprej so igralci vsak s svojega doma pod vodstvom režiserja Jake Ivanca uprizorili predstavi Jašek in Norčije v spalnicah, še posebej pa izstopa takoj zatem uresničena edinstvena zamisel: niz bralnih uprizoritev dramskih klasik Ivana Cankarja, ki so jih prav tako uprizorili v spletni aplikaciji in v živo pretakali v virtualno dvorano. Dramaturginja Ira Ratej je drame Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci učinkovito strnila ter jih pospremila z interpretacijami in odgovori na vprašanja gledalcev. Za tehnično podporo je med uprizoritvami skrbel Ivo Štokovič, režiser Jaka Ivanc pa je sodeloval tudi kot bralec didaskalij. Vrednota, ki povezuje Cankarjeve drame, je resnica. Zajema marsikaj: osebno integriteto in pravičnost pa tudi iskreno prizadevanje za spremembe, za izboljšanje družbe. Dramatik obenem razgali težnje po oblasti, skrite za lažmi in praznimi frazami. Čeprav se projekt imenuje Gledališče za maturo, je presegel ta okvir. V zahtevnih razmerah je opozoril na Cankarjevo misel, še kako živo tudi v naši sodobnosti. Pred gledalci se je pojavil kolaž zaslonov, ki so se odpirali glede na to, kateri lik je nastopil v posameznem prizoru. Izviren koncept je posebej prepričljivo podprla izvedba zadnjih dveh uprizoritev, Pohujšanja in Hlapcev. Tu so igralci preuredili prostore, jih prilagodili potrebam, poskrbeli za skladne kostume in masko, poiskali rekvizite, ki so si jih tudi navidezno podajali. Občasno so se premikali, se približevali kameri in oddaljevali od nje. Igra se je osredotočila na obraz, mimiko in glas. Kljub fizični oddaljenosti smo čutili dinamične stike med liki. Projekt odraža strast do gledališča, ki v teh časih vliva upanje. Če je predstava v gledališču drevo, je virtualni oder bonsaj. Doma nas spominja na to, kako lepo se je sprehoditi po gozdu. S pomočjo zasilnih spletnih uprizoritev v živo, kakršne so udejanjili v Gledališču Koper, občinstvo ne bo pozabilo na draž gledališča.”

“Znova se je izkazalo, da je gledališče nenadomestljivo,” pravi Jaka Ivanc. “Uporaba aplikacije Zoom in predstave kot videokonference sta zanimiva poskusa, saj se tako podajamo v drug medij. Znajdemo se v neskončnem bazenu video zapisov, objavljenih na socialnih omrežjih. Vse, kar jim je lahko skupno z gledališčem, je trenutek, ki ga gledamo v živo. Voajerski moment. V varnem zavetju svojega doma. Konec koncev pa vsi komaj čakamo, da se vrnemo na delovna mesta, z upanjem, da nas ne bo ohromil strah pred novo normalnostjo. To velja za vse: za nas, ki se z gledališčem ukvarjamo, in za naše občinstvo. Kako pogumno ali plaho se bomo vrnili drug k drugemu, pa bo odvisno samo od naše zdrave pameti.”

Ob hišnem režiserju Gledališča Koper Jaki Ivancu, ki je bil tudi pobudnik spletnih uprizoritev, so za nagrado zaslužni predvsem igralci, tako koprski – Rok Matek, Tjaša Hrovat, Anja Drnovšek, Luka Cimprič, Igor Štamulak – kot gostje: Aleš Valič, Janez Hočevar, Mojca Partljič, Blaž Popovski, Matic Valič, Vesna Jevnikar in MakTepšić.


Najbolj brano