Veliko več kot le odlično odigrane note

Sobotni koncert na Festivalu Kogojevi dnevi je bil v znamenju klavirske glasbe. V cerkvi svete Marije Vnebovzete je koncertiral Aleksander Gadžijev.

Aleksander Gadžijev, leta 1994 rojen v Gorici, je v Kanalu nastopil po koncertih v tujini, z zadnjimi postajami v Gruziji. Obenem je koncert napovedoval novembrskega, ki ga bo imel v okviru najimenitnejšega abonmaja Cankarjevega doma za solistično in komorno glasbo - v Srebrnem abonmaju. Kanalski in ljubljanski repertoar vključuje virtuozna dela Franza Liszta, Alexandra Skrjabina in Olivierja Messiaena.

Program za Kogojeve dneve je Gadžijev oblikoval s posebnim občutkom za sakralni prostor in vanj vključil eno najlepših, poglobljenih in najzahtevnejših sonat iz opusa Ludwiga van Beethovna, Waldstein sonato. Sledile so Lisztove bravurozne stvaritve, Transcendentalna etuda Mazepa in tako imenovana Sonata Dante (po branju Danteja: Fantasia quasi Sonata), mistični Etudi in Poema Alexandra Skrjabina ter Poljub Jezusa iz Dvajsetih pogledov na dete Jezusa Olivierja Messiaena. Program, ki si ga je mladi pianist iz Gorice zastavil, je v prvi vrsti nabor izjemno zahtevnih klavirskih del, ki jih zasledimo na repertoarjih najimenitnejših pianistov po svetu. Skladbe ne zahtevajo le nadpovprečnih tehničnih sposobnosti, nekatere tudi dobro fizično pripravljenost, zaradi izjemno kompleksnega notnega gradiva, ampak tudi širok intelekt, ki lahko tem partituram vdahne vsebino, da ne ostanejo zgolj na meji razkazovanja lastne bravuroznosti.

Aleksander Gadžijev že od malega dokazuje, da njegovo znanje ne izhaja zgolj iz tehničnega obvladovanja klavirja, ampak sega daleč v poznavanje zgodovine, tako splošne kot glasbene, razumevanje slogovnih smernic, pa tudi družboslovnih premis in nenazadnje filozofije duha posameznih obdobij. Tako njegove interpretacije dajo veliko več kot le prgišče odlično odigranih not. Govorijo o elementarnih in univerzalnih človeških duhovnih in duševnih dogajanjih, so kot nekakšni spomeniki človeštvu, še zlasti ko izvaja skladbe, povezane z religijo oziroma z verovanji - v ljubezen, življenje ali kaj drugega.

Tako so Messiaenov Poljub Jezusa ali metafizični misticizem, kot si ga je na lastnem sistemu ustvaril Skrjabin, oblikovali intimno in introvertirano kontemplativno vzdušje, ki je postalo vzvišeno in neizrekljivo ter je poslušalce usmerjalo vase, v lastni notranji svet. Glasbi Waldstein sonate je pianist dal čas, da se je v akustiki cerkve razvila do polnosti in izoblikoval skladateljeve teme oziroma misli v vsej svoji bohotni povednosti.

Poglavje zase sta bili Lisztovi skladbi, ki sta bili tudi za oči zanimivi, saj terjata od pianista hitro obvladovanje celotnega klavirskega spektra. Tudi tukaj je Aleksander Gadžijev poskrbel, da deli nista ostali na stopnji teatraličnega, ampak jima je dal dušo v vseh elementarnih pogledih, od Dantejevega Pekla do razsvetljenja in upanja.

Aleksander Gadžijev je pianist, o katerem se piše v presežnikih, kar vedno znova upravičuje na vsakem koncertu, pa najsi nastopa v dvoranah za tisoč in več obiskovalcev na Japonskem in drugod po Evropi ali pa v kakršnikoli cerkvi in dvorani v domači goriški pokrajini.

---