Dragan Velikić, nagrajenec Vilenice, je v govoru poudaril pomen branja v strašnem svetu
Kultura
15. 09. 2019, 10.18
, posodobljeno: 16. 09. 2019, 14.06
“Le prostori, ki smo jih poseljevali kot bralci, ostanejo za vse življenje zanesljive celine, na katere se lahko vedno vrnemo,” je v soboto na jamskem odru poudaril srbski pisatelj Dragan Velikić, zelo vesel glavne nagrade 34. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev.
V 30 letih se je spremenil ves svet, navidezno - s porušenjem
berlinskega zidu in odpravo komunističnega totalitarizma - na
bolje, v resnici pa je bilo le "naivno upanje v glavah ljudi", je v
svojem nagovoru izpostavil Dragan Velikić. Foto: Andraž Gombač
LOKEV
>Slovesnost v kraški jami, po kateri je dobila ime literarna Vilenica, se je pričela z minuto molka; dan prej je v 87. letu starosti umrl madžarski pisatelj György Konrád, leta 1990 udeleženec Vilenice, ki jo je imenoval “prestolnica duhovne republike Srednje Evrope”.
V programu ki ga je povezoval Igor Velše, so pesmi brali slovenski avtor v središču letošnje Vilenice Esad Babačić, Maria Grazia Calandrone iz Italije in Manjola Nasi iz Albanije.
Preberite tudi intervju z Draganom Velikićem.
Festival, ki je bil letos manj kraški kot v minulih letih, so do slavnostnega izteka pospremili v glavnem udeleženci. Sklepne zabave s koncertom in z jedačo pred jamo že nekaj let ni več, tokrat je bila precej luknjasta tudi medijska pokritost in manjkali so tako lokalni kakor državni oblastniki.
Je bil pa tam glavni gost, vesel najpomembnejše srednjeevropske literarne nagrade, 66-letni Dragan Velikić. Utemeljitev je napisala in prebrala članica žirije za Vilenico Jutka Rudaš, nagrado v višini 10.000 evrov pa je pisatelju izročila predsednica žirije Lidija Dimkovska, medtem ko je kvartet saksofonov, ki ga sestavljajo študentje Akademije za glasbo, zaigral Fanfare za nagrajenca - skladbo je Gašper Muženič posvetil Velikiću in mu tudi izročil partituro.
Bežijo, umirajo ...
“Nagrada je nagrada zaradi nagrajencev. Seznam nagrajenih pisateljev Vilenice je impresiven. Prijetno je biti v tej družbi,” je Velikič pričel zahvalni govor, ki ga je kakor njegov zelo uspešni roman Islednik (Preiskovalec) prevedla Đurđa Strsoglavec. Spomnil se je, da je bil na Vilenici prvič pred 30 leti, s prvim romanom Via Pula. Tri leta zatem so ga spet povabili, a zaradi vojne ni mogel priti. Vrnil se je letos. “Moja književna biografija stoji med dvema Vilenicama,” je dejal, se pomudil pri svojih literarnih junakih, ki živahno prestopajo meje, in ugotovil, da se svet po padcu berlinskega zidu ni spremenil na bolje: na milijone ljudi strada, umira, beži ...
“Podnebne spremembe, naraščajoča socialna neenakost, revščina in lakota, ki vladajo svetu, razuzdani kapital - vse to je podoba, ki se razlikuje od tiste izpred tridesetih let - idilične podobe o združeni Evropi in sanjanem miru in spokoju,” je dejal in poudaril še vlogo knjige: zlasti v njej se lahko srečujemo s sodobniki, ki imajo različna mnenja, ideje in službe, pa tudi z drugimi kulturami in z ljudmi, ki so živeli bodisi včeraj bodisi pred tisoč leti: “Z vsem, kar je obstajalo, in z vsem, kar lahko obstaja v vseh časih in v vseh prostorih. Skozi to komunikacijo se pridobi bogastvo, ki ga ne more odvzeti nobena svetovna kriza. Po zaslugi te izkušnje bralec oblikuje lasten univerzum, se osvobaja ujetništva prve osebe množine, prepoznava manipulacijo, ne pristaja na to, da je številka, nosi lastno ime in priimek. Zadovoljen je samo tisti, ki je svoboden. Kdor ni odsoten iz lastnega življenja. Kdor misli s svojo glavo.”