Umrl je Želko Pelicon

V Kliničnem centru v Ljubljani se je izteklo življenje Želka Pelicona. “Ni si želel groba, preziral je slavo in denar, v KUD-u France Prešeren se je 30 let razdajal kulturnim druženjem in tistemu Jutri, ki mu bo sledil tudi Pojutrišnjik,” je zapisal Marko Brecelj, njegov tovariš v Ustanovi nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon.

LJUBLJANA > Želko Pelicon se je leta 1953 rodil v Postojni in odraščal v Novi Gorici, kjer ga je pritegnila popularna kultura. “Osnovno šolanje sem zaključil kot ekspert za Sanremo in kot zgleden učenec in sin, ki je že pri dvanajstih pomagal družinskemu proračunu s prepustnico in občasnim delom za šankom,” je pred šestimi leti povedal za članek Rešni kozel, ki ga je Marko Brecelj objavil v 7. valu, prilogi našega časopisa.

Na Jesenicah je končal gimnazijo, v Ljubljani pa študiral na tedanji FSPN, današnji FDV. Tam je postal kritičen do takratne oblasti in njenih omejevanj samostojno razmišljajočih profesorjev, Brecelj piše v nekrologu na spletni strani Dodogovor.org.

KUD-u France Prešeren, ki mu je pravil “samoniklo prizorišče kulturne in socialne raznolikosti, strpnosti in vključevanja”, se je Želko Pelicon - Peco brez socialnega in zdravstvenega kritja predajal tri desetletja, vse od poznih osemdesetih let. “Žal šele leta 2003 sem oholotrdon dojel, da je Želko ljudem naklonjena, radodarna in samouničevalno delavna oseba. Na edine potovalne počitnice v bližino Strehe sveta oditi si je privoščil samo po smrti svoje druge žene in soborke Karmen,” piše Brecelj in osvetli tudi “potop KUD-ovega denarnega stanja” in rusko-ukrajinski poskus prisvojitve festivala Trnfest ob brezbrižnosti ali celo pomoči tako lokale kakor državne oblasti.

Sredi vsega tega je Pelicona pred tremi leti na “delovnem mestu” zadela težka možganska kap, ki pa jo je zaradi hitre in strokovne intervencije zdravnikov preživel, pojasnjuje Brecelj: “Takrat se je rodil drugič. Tretjega rojstva edinega polzaposlenega Ustanove Pohorski bataljon ne bo. Zapustil je sostanujoče tri vrane, dolgove, v katere je zabredel zaradi nesebičnega vztrajanja, ter stanovanje, ki ga je zastavil za zadolženo društvo.”

Brecelj opozarja še, da bi usoda arhivov in razmetane uskladiščene lastnine Kulturnega društva France Prešeren morala zanimati ministrstvo za kulturo in ljubljansko občinsko upravo.

---