Spevno in ubrano na Nanutov rojstni dan

Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta in sopranistke Sanje Zupanič, s katerim se je v cerkvi svete Marije Vnebovzete nadaljevala 40. sezona festivala Kogojevi dnevi, je bil tudi poklon pokojnemu dirigentu Antonu Nanutu, soustanovitelju Kogojevih dnevov, ki bi prav 13. septembra praznoval rojstni dan.

 Godalni kvartet in sopranistka  sta se v kanalski cerkvi poklonila soustanovitelju Kogojevih dnevov.  Foto: Metka Sulič
Godalni kvartet in sopranistka sta se v kanalski cerkvi poklonila soustanovitelju Kogojevih dnevov.  Foto: Metka Sulič

Glasbeniki so zasnovali program, ki je simbolično poudarjal številko štiri: štiri desetletja in štiri osebe, ki so v preteklosti pomembno zaznamovala Kogojeve dneve; ob dirigentu Antonu Nanutu, še akademik Ciril Zlobec ter skladatelja Marijan Gabrijelčič in Štefan Mauri. To idejo so poudarjala Štiri sporočilaMarijana Lipovška, ki jih je pred skoraj 45 leti posvetil Slovenskemu godalnemu kvartetu - predhodniku Ljubljanskega godalnega kvarteta Marijan Lipovšek, in Štiri poslednje pesmi Richarda Straussa, pri katerih je v ospredje stopila sopranistka Sanja Zupanič s svojim čistim glasom, dobro interpretacijo in tehnično doslednostjo. Ljubljanskemu godalnemu kvartetu je pomembnejši izraz, oblikovanje glasbenih mislih kakor pa akademsko objektivna izvedba. To je začrtalo tudi vsesplošen vtis glasbenega večera.

V uvodu je bil priljubljeni Andante Marija Kogoja, ki je postal že stalnica Kogojevega festivala; zaradi posebne zvočnosti, razpete med kontrastno spevnostjo in disonanco, ustvarja zanimivo in skrivnostno atmosfero. Po Kogojevem Andanteju je bila premierno izvedena kratka pesem Midva sva tiho skladatelja mlajše generacije Tilna Slakana na besedila Jakoba Barba, ki govori o začetku ljubezni in tisočerih občutkih ob prvem poljubu. Te nežne in pa tudi strastne ljubezenske trenutke je v vokalni part spretno ujel Tilen Slakan, ki je pripravil tudi za godala trdno kompozicijsko osnovo, tako tehnično kakor tudi izrazno.

V Štirih sporočilih za godalni kvartet, ki na edinstven način spajajo slog modernizma, pozno romantiko in impresionizem, se je Ljubljanski godalni kvartet interpretaciji predajal s sproščenostjo. K tej skladbi se je zasedba v preteklosti večkrat vrnila in jo izvajala, kar je bilo občutiti v dodelanem fraziranju. V Štirih poslednjih pesmih Richarda Straussa, razmišljanjih o vedno aktualnem vprašanju - življenju in smrti - se je sopranistka Sanja Zupanič predstavila s prožnim, jasnim in prodornim glasom. Odlikujeta jo tudi izvedbena natančnost in čustvena dovzetnost za temeljna eksistencialna razmišljanja.

Ljubljanski godalni kvartet je na dolgi koncertni poti doživel mnoge izkušnje in se na odru počuti domače. Mirnost, s katero pristopa k izvedbam, je zaslediti tudi v medsebojni igri dobrega poznavanja, poslušanja in upoštevanja, ki daje prostor in svobodo ter hkrati spodbuja. Ta energija je vseskozi vladala tako med godalci kakor tudi v sodelovanju s sopranistko, ki so skupaj ustvarili občuten in prvovrsten glasbeni dogodek.  


Najbolj brano