Skozi zgodovino po zlati sledi

Od antičnih kovancev do prenosnih telefonov sega razstava Zlata sled, s katero Narodni muzej Slovenije praznuje svojih 200 let. To je tudi zlati jubilej drugih slovenskih muzejev in galerij, poudarjajo gostitelji, veseli, da jim je veliko eksponatov posodilo kar 32 tovariških ustanov, seveda so med njimi tudi primorske.

 Na razstavi Zlata sled je na ogled  172 zlatih in pozlačenih eksponatov, mnoge so posodili primorski muzeji.  Foto: Andraž Gombač
Na razstavi Zlata sled je na ogled 172 zlatih in pozlačenih eksponatov, mnoge so posodili primorski muzeji.  Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > Narodni se med slovenskimi muzeji ponaša z najdaljšo tradicijo, med našimi kulturnimi, znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, ki od ustanovitve delujejo neprekinjeno, pa ga prekaša le enajst let starejši Botanični vrt v Ljubljani.

Sprva imenovan Kranjski deželni muzej in zasnovan kot vsestransko znanstveno središče se je kmalu osredotočil na zbiranje in preučevanje naravne in kulturne dediščine ter v očeh javnosti postal svojevrsten “branik deželne zavesti”, pojasnjuje Tomaž Lazar, ob Jerneju Kotarju in Gašperju Oitzlu urednik bogate jubilejne monografije. V njej vrata v našo bogato muzejsko zgodovino bralcu odpira še več drugih strokovnjakinj in strokovnjakov.

Po razpadu Avstro-Ogrske je osrednja ustanova prerasla v Narodni muzej, izpod njegovega okrilja so se zatem osamosvojili etnografski in prirodoslovni muzej ter državni arhiv. Čeprav v njej ne manjka poglavij o težavnih izzivih, je to “optimizma prepolna zgodba o uspehu”, ugotavljajo kolegi, ki še kako vedo, da se najbolj obrestuje sodelovanje.

Pri razstavi Zlata sled je moči združilo 32 ustanov, več eksponatov so posodili tudi primorski muzeji: goriški, idrijski, postojnski, koprski, piranski in tolminski. Postavitev, do 2. maja 2022 na ogled v atriju Narodnega muzeja, je razdeljena v štiri dele, zgovorno naslovljene Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje. Pred obiskovalcem se zvrstijo zlatniki, nakit, šlem, labodje pero za pisanje, pečat Marije Terezije, ljubljanska mestna ključa, liturgična oblačila, pohištvo, kipi, slike ... Na steni se zlati tudi Doječa Marija, ki jo je leta 1940 naslikal Tone Kralj. Kot model za dojenčka Jezusa mu je služil Marko Vuga, brat pisatelja Saše Vuge. Slika z nacionalno noto je preživela bombardiranje Mosta na Soči in zavetje našla v Tolminskem muzeju.


Najbolj brano