Rada slika zanimive ljudi

Clara Lapanja se na razstavi v Tolminskem muzeju, ki bo na ogled do konca marca, predstavlja z obsežnim opusom slik, s katerimi razkriva svoje tenkočutno opažanje zanimivih ljudi, motive pa išče v Huminu, kjer živi, in tudi na Slapu ob Idrijci, od koder izhajajo njeni starši. Razvila je svojevrstno tehniko naivnega slikarstva z živimi barvami v olju na steklo.

 Foto: Clara Lapanja
Foto: Clara Lapanja

TOLMIN > “Najraje slikam ljudi, pritegne me nekdanji in današnji Humin pred in po potresu leta 1976. Na Slapu ob Idrijci oziroma v Ročah, kjer imam nečake in kjer sta pokopana moja starša, iščem zanimive domačine,” pripoveduje amaterska slikarka Clara Lapanja, ki je začela slikati sredi osemdesetih let, ko je še potekala obnova po furlanskem potresu leta 1976 z epicentrom v Huminu. Takrat je v poškodovanih hišah opazovala stare slike, pritegnila jo je tako imenovana naivna umetnost s svojo prvinskostjo in spontanostjo. Kar dolgo je iskala svoj posebni umetniški izraz in sčasoma ugotovila, da ji najbolj ustreza slikanje z živimi barvami v olju na steklo. “Ta tehnika ni enostavna, slike nastajajo dalj časa zaradi dolgotrajnega sušenja barv,” pripoveduje umetnica. Kot pravi, že dalj časa ne slika, ker vso energijo usmerja v skrb za bolnega brata in ker jo tudi roke bolijo in slabše vidi. “Slikanje zahteva umirjeno glavo. Toda razstava v Tolminskem muzeju, kjer so me počastili, kot da bi bila Leonardo da Vinci, me je navdala z novo energijo. Resno razmišljam, da bi spet slikala,” je zaposlenim v muzeju hvaležna slikarka. Idejo za razstavo je sicer prispevala kustosinja etnologinja Karla Kofol, ki pravi: “Takoj, ko sem na Slapu videla Clarine slike, sem sklenila, da jo moramo predstaviti.” Clara pravi, da je po njeni prvi razstavi v Tolminu in Sloveniji sploh, tudi v Huminu poraslo zanimanje za njeno delo. ”Prijatelji in znanci se organizirajo za obisk Tolminskega muzeja,“ je zadovoljna.

Motiv nekdanjega Slapa ob Idrijci, od koder izhaja Clarin oče.

Clara Lapanja je prve slike ustvarila po vzoru risb iz knjige Naivni slikarji avtorja Nebojše Tomaševića, ki ji jo je leta 1986 podaril stric Bogomil iz Slovenije. Kot v katalogu ob razstavi piše umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nataša Kovšca, umetnica v portretih poudarja individualne poteze, ki so hkrati stilizirane. Pomemben sklop predstavljajo portreti njenih družinskih članov in prijateljev, ki razkrivajo osebni odnos. Med motivi, ki se navezujejo na preteklost, velja izpostaviti tri slike z upodobitvami moških iger kvartanja, balinanja in tradicionalne igre mora, ki ima antične korenine in je popularna zlasti v mediteranskih predelih. “Ne glede na tematski izbor, lahko z gotovostjo zapišem, da se vsa Clarina dela odlikujejo po jasnih konturah, živih oljnih barvah, mehkih barvnih prehodih in sugestivni moči podajanja zgodb, ki imajo prav zaradi upodobitev historičnega Humina in številnih starinskih predmetov, povzetih po avtentičnih fotografskih predlogah, tudi pomembno etnološko vrednost.”

Razstava v Tolminskem muzeju je Claro Lapanja navdala z umetniško energijo in željo po ponovnem slikanju v olju na steklo. (foto: arhiv Tolminski muzej)


Najbolj brano