Primorskemu prostoru je dala pridih univerzalnosti in enkratnosti

Komisija za življenjsko delo primorske gledališke nagrade tantadruj, ki so jo sestavljali Ingrid Kašca Bucik, Bine Matoh in Nataša Sosič, je z nagrado tantadruj za življenjsko delo nagradila kostumografinjo Marijo Vidau iz Trsta, ki je svojo dolgoletno ustvarjalno pot namenila slovenskemu gledališču. S svojim enkratnim umetniškim delom je obogatila tako Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki ji je lani jeseni ob odprtju sezone posvetilo monografsko razstavo, ter SNG Nova Gorica.

Marija Vidau na lanskem odprtju razstave njenih kostumov v 
tržaškem gledališkem muzeju Schmidl v Palači Gopčević
Marija Vidau na lanskem odprtju razstave njenih kostumov v tržaškem gledališkem muzeju Schmidl v Palači Gopčević  

Kostumografinja Marija Vidau nam s prirojenim umetniškim darom posreduje čar svojih gledaliških kreacij estetsko prefinjeno in oblikovno celovito. Od prvih kostumografij v domačem gledališču predstavljajo njeni kostumi tudi v nadaljnjih desetletjih sintezo umetniškega stremljenja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

V svoji karieri je razvila edinstven in prepoznaven slog. Njena želja po iskanju svojega, osebnega sloga izhaja že iz otroštva, saj je bila v njej ukoreninjena nadarjenost za risanje in krojenje; vse to je nadgrajevala in udejanjila najprej na Akademiji za modo in kostumografijo v Rimu, kasneje še na izpopolnjevanjih, predvsem v Ameriki. Številna potovanja v svet so bila zanjo izziv, da se je študijsko poglabljala v kulturo oblačenja različnih narodov ter je posamezne likovne in estetske elemente vnesla v naš gledališki prostor.

Znanje in izkušnje je Marija Vidau nenehno umeščala v jezik svojega okolja. Ljubezen do Krasa in morja, do zemlje, kamna, lesa, železa pa še do neštetih nians barv, ki obstajajo in se prepletajo v naravi, vse to je želela izvirno posredovati v svojih kostumih. Barvne odtenke je poudarjala učinkovito, premišljeno je izbirala najrazličnejše tkanine in materiale ter jih vnesla v posamezne kostume. Njeno vodilo je bilo eksperimentiranje, izvirnost je iskala tudi v unikatnih dodatkih, ki jih je večkrat izdelala sama, vendar je dosledno upoštevala gledališko tradicijo.

Kot kostumografinja je pri pripravi študijskih osnutkov delala usklajeno z miselnimi zasnovami režiserjev, scenografov in drugih soustvarjalcev. Svoj umetniški zanos je najraje usmerjala v slogovne predstave. Fleksibilnost in empatija sta pripomogli, da so se njeni kostumi kar najbolj prilegali igralcem.

Umetniško snovanje kostumov za več kot tristo petdeset predstav v domala vseh slovenskih gledališčih ji je prineslo tudi veliko zadoščenja. Če se je na začetku svoje kariere odrekla privlačnim ponudbam v Rimu in tujini, so številna priznanja in prestižne nagrade potrdile njeno izjemno ustvarjalnost. Tako je lani prejela nagrado Polde Bibič za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije.

Umetniško in ustvarjalno delo, ki ga je opravila Marija Vidau na prizorišču slovenskega gledališča, je primorskemu prostoru dalo pridih univerzalnosti in enkratnosti.


Najbolj brano