Narečje da ni materni jezik?!

Rožana Koštiál je Štrekljevo nagrado prejela zaradi prispevka k ohranjanju ljudskega izročila Slovenske Istre, ki je z njeno pomočjo našlo svoj prostor pod soncem. “Ni dovolj, da delamo, treba je tudi nekaj narediti,” je povedala Štrekljeva nagrajenka, ki je (med drugim) zbrala več kot 1500 istrskih pesmi.

GORJANSKO > Ko je Rožana Koštiál pri 14 letih v koprski knjižnici brskala po knjigi slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, je ugotovila, da med njimi ni istrskih. Že v maturitetni nalogi Šavrinske ljudske pesmi je predstavila ljudsko izročilo domačega kraja. Ohranjanju šavrinskega narečja, pesmi in običajev je ostala zvesta vse do danes.

Dediščino ne le preučuje, ampak jo tudi živi

Njen doprinos je ogromen, je zatrdil dr. Marko Terseglav, slavnostni govornik na podelitvi nagrade v nedeljo. Ljudsko izročilo Slovenske Istre je bilo širši javnosti do nedavnega skorajda nepoznano. “Etnološka prepoznavnost Šavrinije se je zgodila z dr. Rožano Koštiál ter z njenimi strokovnimi in znanstvenimi članki, ki segajo na vsa etnološka področja,” je povedal in dodal: “Ni le zapisovalka šavrinske dediščine. Je veliko več. Je poznavalka, proučevalka, z dediščino živi, se ji predaja in jo posreduje.”

Rožana Koštiál

etnologinja

“Je rekel nonič: 'Ma kaku ni slovensko, če smo se tukli s fašisti, da bomo šrajali in kantali po slovensko?'”

Rožana Koštiál je 23 let poučevala slovenski jezik. Za mentorsko in pedagoško delo je leta 2011 prejela nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju šolstva. Konec devetdesetih let je zaključila študij etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje je na Fakulteti za humanistične študije delovala kot asistentka pri predmetu Zgodovina in etnologija Istre, pred tremi leti pa je na isti fakulteti tudi doktorirala z delom Ljudsko pesništvo šavrinskega dela Slovenske Istre, ki jo zdaj pripravlja za knjižno izdajo. V njej je v enajstih sklopih zbrala več kot 1500 pesniških enot ter opisala šavrinske plese in način življenja.

Marsikomu neznana istrska filozofija

Rožana Koštiál je odrasla z ljubeznijo do šavrinskega narečja ali, kot pravi sama, prenesla se je “iz mleka v kri”. “Marsikaj bi lahko povedala o istrski filozofiji, ki je bila marsikomu neznana. O nas ni govoril nihče. Človek pomisli, kaj bi lahko naredil. Naveličala sem se poslušati, da to, kar govorimo mi, ni slovenščina,” je v mešanici istrskega narečja ob prejemu Štrekljeve nagrade spregovorila Rožana Koštiál: “Je rekel nonič: 'Ma kaku ni slovensko, če smo se tukli s fašisti, da bomo šrajali in kantali po slovensko?' Je rekel nonič: 'Bom šu jaz maeštrota prašat, da kašne škole je naredil, ku ne zna, kaj je materni jezik.'”

Kulturni prostor, širši od državnih mej

Letošnja Štrekljeva nagrajenka je pevka, mentorica, predavateljica, predvsem pa srčna oseba. Del istrske domačnosti so lahko začutili tudi obiskovalci nedeljske podelitve. Na odru so se Koštiálovi pridružili tudi fantje in dekleta iz skupine Šavrinske pupe in ragaconi, ki so se prav za to priložnost znova zbrali po 15 letih.

Štrekljevo nagrado so tokrat v rojstnem kraju Karla Štreklja podelili že 19. leto zapored. “V Sloveniji se premalo zavedamo pomena zbiranja in ohranjanja ljudskega blaga za našo identiteto,” je povedal župan komenske občine Erik Modic. Slovenski kulturni prostor se ne končuje na slovenski državni meji, ampak je veliko širši, je dodal ter napovedal, da bodo v Štanjelu uredili muzej slovenskega jezika, narečij in knjige.

Nagrado podeljujejo posameznikom in skupinam za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi.

---