Naj čim več otrok očara krasen svet knjig

Čeprav je izid vsake knjige praznik, je rojstvo otroških še toliko večji. Prav te, kot so poudarili tudi na predstavitvi novih slikanic Mladinske knjige, nagovarjajo in v čarobni svet vabijo najmlajše - z malo sreče bodoče strastne bralce. Štiri slikanice iz priljubljene zbirke Knjižnica Čebelica in tri velike slikanice, med njimi tudi ena z ilustracijami Solkanke Ane Zavadlav, vabijo med svoja neskončna polja domišljije.

LJUBLJANA > Vleči rdečo nit med knjigami je večkrat jalovo početje, a na sredinem druženju z ustvarjalci, pardon, ustvarjalkami, se je kar sama izrisala: z izjemo Tomaža Pengova (1949-2014) vse besede in slike podpisujejo ženske. Večina slikanic pa ima tako ali drugače v ospredju naravo, naš odnos do nje v najširšem smislu in pa, kajpada, otroke.

Pisateljica Kristina Brenk je leta 1953 knjižno zbirko Čebelica zasnovala, ker se je zavedala pomena branja pri najmlajših. Želela si je, kot je na predstavitvi spomnila Irena Matko Lukan, da bi bila knjiga dostopna in bi vsi otroci lahko brali kakovostno literaturo. Tako so nastale prepoznavne knjižice, ki so z leti zrasle in so zdaj, pravi urednica, prave “male velike” slikanice.

Pavle Učakar

likovni urednik na Mladinski knjigi

“Tokrat zastavo navdiha tudi za druge ustvarjalce vihti ilustratorka Ana Zavadlav. Verjamem, da bo ta slikanica Gaje Kos s svetovljanskim slogom in z močjo prodrla tudi zunaj naših meja.”

Drevo, namenjeno vsem

Kantavtor Tomaž Pengov bi februarja praznoval 70 let, zato so se pri Mladinski knjigi odločili, da se mu poklonijo s slikanico. Med pesmimi so seveda težko našli tako, ki bi bila primerna tudi za otroke, a naposled so se odločili za besedilo skladbe Drevo, leta 1996 izdane na plošči Biti tu. Tako je nastala nekoliko drugačna, precej poetična knjiga - tako po vsebini kakor po slikah Polone Lovšin - ki nagovarja bralce brez starostnih ali kakršnihkoli drugih omejitev. Da jo bo ilustrirala Polona Lovšin je likovni urednik Pavle Učakar vedel takoj, ilustratorka pa je bolj kakor v prebiranju besed navdih in smer našla pri poslušanju skladbe. “Hotela sem slišati njegov glas, kako je svoje verze sam občutil.”

S svojo značilno, lahko bi rekli značilno mojstrsko slikarsko potezo je zaznamovala tudi slikanico Pridite, pomad je tu! s pesmimi in ugankami za otroke Vere Albreht (1895-1971), ki so - kakor je za zbirko Čebelica značilno - najprej izšle v otroški reviji Cicido. Odbrala jih je Alenka Župančič, pranečakinja avtorice in vnukinja Otona Župančiča, ki je bila pri uredniškem procesu, kot je sama priznala, trda, sitna pogajalka in, čeprav je biologinja, predvsem varuhinja avtorske avtentičnosti, ki ne dovoljuje posegov.

Po principu, da so bile pesmi najprej objavljene v revijah Ciciban oziroma v nekaj desetletji mlajšem Cicidoju, je nastala tudi zbirka Nagajivi škratkiBarbare Menart Senica, ki jo je v slogu s pesmimi za najmlajše igrivo ilustrirala Ana Košir.

Prvenec Ane KalinNala prinaša pomembno, pri nas sila redko temo najmlajšim namenjene literature - občutke posvojenega otroka, v tem primeru temnopolte deklice, v novi družini in mnoga vprašanja, ki se v otroški glavi ob tem lahko porajajo. Avtorica je izhajala iz svoje izkušnje, ilustratorka Maša Kozjek, ki je delo odlično opravila, pa priznava, da je bilo upodabljanje temnopoltega otroka ustvarjalni izziv, saj tega prej ni počela. “Starši, ki imajo posvojene otroke pripovedujejo, da so pri nas nekatera okolja še vedno do te problematike precej zaprta,” pravi Irena Matko Lukan in poudarja, da je družina, v kateri prevladujeta iskrena skrb za otroka in toplina odnosov, družina kot vsaka druga.

O sobivanju različnosti

Ilustratorka Maja Kastelic, bi se po uspehu avtorske slikanice Deček in hiša (Mladinska knjiga, 2015), izdane v desetih država, z veseljem posvetila novi, založbi že zdavnaj obljubljeni novi slikanici. A odtlej ponudbe iz tujine, ki jih težko zavrne, kar dežujejo, zato je nastopil obraten proces. Mladinska knjiga je izdala slikanico Nadine RobertŠpelca, ki je sprva izšla v Kanadi. Zajčica, ki vse naredi drugače od bratov, ponuja iztočnice za pogovor o drugačnosti, o tem, da včasih do cilja pripelje več poti in ni le ene prave rešitve.

Tudi težko pričakovan obisk med lenivcem in tapirjem, opisan v slikanici ObiskGaje Kos, se je zgodil drugače, kot si je zamislil gostitelj, tapir, ki mrzlično pripravlja srečanje. V ilustracijah Ane Zavadlav je zaživela zanimiva, poučna in humorna zgodba o različnih pogledih - počasnega lenivca in živahnega tapirja - in njihovem sobivanju. A slikanica po besedah likovnega urednika prinaša še dodaten ustvarjalni presežek: “Tokrat zastavo navdiha tudi za druge ustvarjalce vihti ilustratorka Ana Zavadlav. Verjamem, da bo ta slikanica Gaje Kos s svetovljanskim slogom in z močjo prodrla tudi zunaj naših meja.”

Naše meje pa je končno prestopil nadvse priljubljen ruski pisatelj Andrej Usačov, čigar zgodbice, ki jih povezuje Pametna psička Sonja, so v minulem šolskem letu bogatile Ciciban. Odslej se z ilustracijami Jevgenija Antonenkova družijo tudi v slikanici.

---