Nagrade ljubiteljskim, ki ne zaostajajo za profesionalnimi

Na slavnostnem izteku 58. Linhartovega srečanja v Postojni je v soboto najbolj slavilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. S predstavo Dvanajst jeznih mož je osvojilo matička za najboljšo predstavo v celoti in za najboljšo moško vlogo.

POSTOJNA > Na Linhartovem srečanju v Postojni, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Občino Postojna, se vsako leto zvrstijo najboljše ljubiteljske predstave minule gledališke sezone. Letos se je znova pokazala vrhunskost našega ljubiteljskega gledališča, saj je sedem uvrščenih predstav med 111 prijavljenimi strokovni žiriji povzročilo “obilico sladkih skrbi in dvomov, koga nagraditi s festivalskimi nagradami matiček”, so zapisali v sklepnem poročilu in dodali, da navdušenja ni skrivalo niti zvesto občinstvo, ki je na vseh predstavah dodobra napolnilo dvorano Kulturnega doma Postojna in ni skoparilo z bučnimi aplavzi.

Prepričljivo sovraštvo

Predstave so šle najprej skozi sito regijskih srečanj, izmed 20 jih je zatem sedem odbrala državna selektorica Ana Ruter, v Postojni pa jih je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Ana Perne, režiser Jure Novak in igralec Janez Škof. Kot najboljšo predstavo v celoti so prepoznali Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea v režiji Ire Ratej in izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Uprizoritev igre, ki se dogaja na sodišču in po kateri so posneli že več filmov, je “režijsko, dramaturško, vizualno ter predvsem igralsko natančno izdelano umetniško delo,” kjer “ni trenutka praznega teka, prostorska rešitev skupaj z aktualizacijo besedila dogajanje učinkovito prestavljata v tukaj in zdaj, ves čas pa nas ansambel s svojo koncentracijo in izjemno soigro iskreno opozarja na vprašanje vseh odgovornosti posameznika v aktualnih družbenih razmerah”, je v utemeljitvi zapisala žirija, prepričana, da je Dvanajst jeznih mož “predstava, ki odločno zabrisuje meje med ljubiteljskim in profesionalnim in si poleg matička zasluži tudi vso pozornost javnosti”.

V njej so prepričljive vse vloge, matička za moško vlogo pa si je prislužil Bojan Vister za vlogo 10. porotnika: “Verjetnost, s katero v njem celo predstavo brbota sovraštvo, in otipljivost njegovega obupa ter kolaps ob porazu so elementi celostnega umetniškega izraza v oblikovanju odlične vloge.”

Za odrsko norost

Žirija je podelila še dva matička: za odrsko norost ali blaznost igre ga je dobila predstava Blaznost igre, ki jo je na oder postavila skupina Hlodi, KUD Franc Kotar Trzin, Anže Zupanc pa je dobil posebnega matička za preboj pete stene za vlogo v prav tej predstavi.

Podeljeni sta bili še posebni priznanji: za moško vlogo ga je prejel Klemen Langus za upodobitev Vladimirja v uprizoritvi Beckettove igre Čakajoč Godota v izvedbi Gledališča 2B, Društvo Gledališče Bohinjska Bistrica, posebno priznanje za žensko vlogo pa Anka Eržen za vlogo Marthe Brewster v uprizoritvi Kesselringove komedije Arzenik in stare čipke, ki jo je uprizorila skupina Teater JJ, Kulturno društvo Janez Jalen Notranje Gorice.  

---