Ministrstvo zavrača kritike kulturnikov o neodzivnosti

Z ministrstva za kulturo so se s skoraj desetminutno videoizjavo odzvali na torkovo akcijo za kulturo aktiva kulturnikov. Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je zanikala navedbe o neodzivnosti ministrstva na pobude kulturnikov, po njenih besedah pa ni vprašanje, ali bo kultura po epidemiji preživela. Vse deležnike je pozvala k dialogu.

Z ministrstva za kulturo so se   odzvali na torkovo akcijo za kulturo 
aktiva kulturnikov. Foto: Sta
Z ministrstva za kulturo so se odzvali na torkovo akcijo za kulturo aktiva kulturnikov. Foto: Sta

LJUBLJANA > Po besedah državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc se po spletu in v medijih širijo informacije, da ministrstvo za kulturo ni odzivno. Povedala je, da je sama od nastopa mandata odgovorila na več kot 50 dopisov kulturnikov. “Ministrstvo za kulturo je tekoče odgovarjalo na pobude in vprašanja in tudi društvo Asociacija je pri pripravi drugega interventnega zakona poudarilo, da smo upoštevali njihova stališča, prav tako pa si ministrstvo za kulturo intenzivno želi sodelovati z vsemi mediji, ki nas k sodelovanju povabijo,” je dejala.

Uvodoma je menila, da svoboda in ustvarjalnost “ne smeta in ne moreta biti izgovor za to, da se uničuje naša kulturna imovina, da se po naših kulturnih hišah pišejo razne politične parole” in, da “se po spletnih omrežjih širijo žalitve, da se v javnih medijih širijo neresnice in laži o delu, tudi delu ministrstva za kulturo”.

Ministrstvo sodelovalo pri pripravi prvega in drugega interventnega zakona

Prav tako po besedah sekretarke ne držijo informacije, da ministrstvo za kulturo ni storilo nič za kulturno dejavnost v času pandemije novega koronavirusa. Spomnila je, da je ministrstvo sodelovalo pri pripravi tako prvega kot drugega interventnega zakona, pri tem pa je po njenih besedah upoštevalo vse subjekte, ki delujejo na področju kulture. Ob tem je navedla več odločitev, sprejetih na pobudo ministrstva.

Po besedah Ignacija Fridl Jarc prav tako ne drži, da je kulturna panoga v Sloveniji tako prizadeta, da je vprašanje, ali bo po pandemiji sploh preživela. “Financiranje se zaenkrat nemoteno nadaljuje,” je zagotovila. Pojasnila je, da se nadaljuje plačevanje prispevkov vsem samozaposlenim v kulturi, ki imajo to pravico, nadaljuje se z izplačevanjem programskih sredstev tam, kjer bo program realiziran, nadaljuje pa se tudi izplačevanje dvanajstin javnim zavodom.

Po besedah sekretarke do danes na ministrstvo od javnih zavodov niso prejeli informacij, da bi bila kakršnakoli pogodba s samozaposlenimi pri izvedbi kulturnega programa zaradi pandemije prekinjena ali preklicana: “Zato ministrstvo za kulturo poudarja, da je tudi v času pandemije delovalo izključno in samo v interesu kulturnih ustvarjalcev in intenzivno prispevalo k temu, da so se tudi v drugem interventnem zakonu uveljavile podpore vsem tistim, ki so morebiti s prvim interventnim zakonom izpadli.”

S 1. junijem se lahko začne izvajati predvideni program

“To pomeni, da se celotno dejavnost na področju kulture revitalizira na način, kakor je bila financirana pred pandemijo, zato do nadaljnjega ne moremo govoriti o kakršnihkoli izgubah na področju kulture. Te izgube bomo lahko ocenili šele ob koncu leta in temu ustrezno ukrepali,” je dejala.

Spomnila je, da se počasi sproščajo vse dejavnosti na področju kulture, zaenkrat do števila 50 udeležencev: “To pomeni, da se s 1. junijem lahko začne normalno izvajati predvideni program, ki so ga subjekti, ki delujejo na področju kulture, v času pandemije pripravili.”

Sekretarka je tako kulturnike kot medije, od katerih ministrstvo ne more “terjati, da bi posredovali informacije, ki jih redno objavljajo na svoji spletni strani”, pozvala k dialogu. “Z dialogom se kultura začne in konča. Samo z dialogom lahko odkrito izmenjamo svoja stališča, ne moremo pa jih reševati z ulico,” je sklenila.

Redkobesedni o prenovi medijske zakonodaje

Na ministrstvu za kulturo zaenkrat še ne želijo govoriti o podrobnostih načrtovane prenove medijske zakonodaje, saj po njihovih navedbah predlogi še niso dovolj dodelani. So pa pojasnili, da preučujejo predlog novele zakona o medijih, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Ocenili so namreč, da je predlog dober in lahko služi kot osnova.

Niso pa na kulturnem ministrstvu naklonjeni predlogu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ga je opozicijska poslanska skupina LMŠ 14. maja vložila v parlamentarni postopek. Predlog predvideva spremembo sestave in načina imenovanja članov programskega sveta RTVS, s čimer naj bi se zmanjšal vpliv politike na imenovanje svetnikov.

Programski svet javne radiotelevizije bi imel po predlogu LMŠ namesto zdajšnjih 29 le še 23 članov. Pet bi jih imenoval državni zbor, dva predsednik republike, 16 pa civilna družba oziroma strokovna javnost. Na ministrstvu pa zaenkrat še ne pojasnjujejo, ali in kakšne spremembe oziroma dopolnitve novele zakona o RTVS bodo predlagali.

Je pa možnost sprememb financiranja RTVS in drugih medijev v ponedeljkovem pogovoru za televizijo Nova24TV nakazal premier Janez Janša. “Najmanj kar je, bi bilo treba to silno vsoto denarja bolj pravično porazdeliti,” je dejal o rtv-prispevku. Dodal je, da številke iz drugih držav kažejo, “da bi se dalo z bistveno manj denarja delati bistveno bolje”.

Razmišljali naj bi o spremembi rtv-prispevka

Po neuradnih informacijah časnika Dnevnik na ministrstvu že pripravljajo spremembe zakona o RTVS. Razmišljali naj bi tudi o spremembi rtv-prispevka. Tako naj bi z zbranim denarjem podpirali še druge medije, denimo v okviru letnega medijskega razpisa, del sredstev naj bi namenili tudi STA. Prav tako naj bi načrtovali spremembe v nadzornem svetu STA.

Sicer so se slovenski mediji v času epidemije covida-19 soočili z upadom oglaševanja in prodaje, v nekaterih je del ekip tudi na čakanju. Zato jih je presenetilo nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa.

Kot so zapisali, bodo, ko bodo dobili zahtevke za izplačilo, izplačali do 30 odstotkov sredstev. Preostala sredstva naj bi izplačali po sprejetju rebalansa proračuna. Parlamentarni odbor za kulturo pa na seji 19. maja ni prisluhnil pozivom predstavnikov zainteresirane javnosti, naj zaradi posledic epidemije ministrstvo in vlada zagotovita paket pomoči medijem.


Najbolj brano