Malo dogajanja, a obilo ljubezni

Predstava Galeb Antona Pavloviča Čehova (1860-1904) bo svoj osrednji zaplet gradila na spodletelem umetniškem dogodku, ki začne razkrivati različna hrepenenja. Izriše tudi številne ljubezenske trikotnike znotraj zbrane družbe. Premierno jo bodo uprizorili drevi ob 20. uri na velikem odru SNG Nova Gorica.

V predstavi Galeb se igralcem SNG Nova Gorica  ob Matjažu 
Tribušonu (desno spodaj) kot gosta pridružujeta še  Brane 
Grubar in Nejc Cijan Garlatti.     Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
V predstavi Galeb se igralcem SNG Nova Gorica ob Matjažu Tribušonu (desno spodaj) kot gosta pridružujeta še Brane Grubar in Nejc Cijan Garlatti.  Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan

NOVA GORICA > Na podeželskem posestvu poskuša sin slavne igralke uprizoriti svojo igro, ki naj bi bila nekaj povsem novega. A se ob spodletelem umetniškem dogodku začnejo razkrivati različna hrepenenja in izrisovati ljubezenski trikotniki znotraj zbrane družbe. Do izraza pridejo poželenje, ljubosumje, banalnost slavnih in malodušje neuspešnih ter egoizem v mojstrsko izpisani igri velikega ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova. Ta se je že obračal k novim dramskim formam, saj Galeb nima klasičnega zapleta, dogajanja in razpleta, ponudi pa različne vsakdanje življenjske situacije, v katerih konfliktni odnosi med protagonisti ustvarijo dramsko strukturo.

Gledališča ni brez igralca

Galeb je svež, nov prevod dramskega besedila, ki ga je Čehov izdal leta 1887, in smo ga v slovenskem prostoru doslej poznali pod naslovom Utva. Delo je prevedel Borut Kraševec, pod režijo se je po desetih letih in dveh odmevnih uprizoritvah v SNG Nova Gorica - Letoviščarji (2008) in Ženitev (2001) - podpisuje italijanski režiser Paolo Magelli.

“Po daljši intenzivni uporabi različnih tehnologij v gledališču sem se utrudil performativnih konceptov. Mislim, da je prišel čas, da se po obdobju eksperimentiranja gledališče vrne igralcu,” je pred premiero Galeba povedal režiser. “Po povsem legitimnih dramaturških in drugih destrukcijah se je krog raziskovanja sklenil. To ne pomeni, da zavzemam konservativno pozicijo. Gre za obuditev spoznanja, da ni gledališča brez igralca. Menim, da prihaja v gledališču do nove revolucije - 'igralske' revolucije,” je dodal. Pri Galebu so igro, sceno in glasbo gradili in ustvarili na odru, saj so bili vsi elementi del ustvarjanja.

“Nova predstava Galeb ni povezana z mojimi dosedanjimi postavitvami tega besedila. Galeb v Beogradu, ki sem ga režiral pri 26 letih, je bil Galeb moje mladosti. V Wuppertalu je bil del eksperimenta, v Zagrebu je nastajal med vojno. Ugotovil sem, da je vsaka režija Galeba v mojem življenju predstavljala začetek nečesa. Tokrat gre za začetek vračanja k osnovnemu gledališkemu konceptu, ki temelji na igralcu, da ekspresivno in iskreno spregovorimo o emocijah,” je sklenil.

Njegova desna roka, dramaturginja Željka Udovičić Pleština, je pojasnila, da so se spraševali, če je v 21. stoletju, ko smo obdani z razno tehnologijo, gledališče sploh še mogoče.

Potovanje k samemu sebi

“Danes lahko z enim klikom ustvarimo tridimenzionalne svetove, doživeti živega človeka na odru pa je že skoraj privilegij. Prav zato je potrebna 'igralska' revolucija,” je menila in dodala, da je prav Galeb Čehova dobra priložnost za vrnitev k igralcu. Kot je menil avtor, se v igri veliko govori o literaturi, dogaja se malo, obilo pa je ljubezni. Ni pozitivnih in negativnih junakov, protagonisti so zgolj običajni ljudje, zato se lahko gledalci prepoznajo v njih. “Vsak deluje in sprejema dobre in slabe odločitve iz lastnega egoizma,” je poudarila in dodala, da pri uprizoritvah dram Čehova pogosto prezremo njegov humor, ki pa je zelo pomemben, saj bi bili brez njega liki enodimenzionalni.

Čehov je svoje protagoniste zbral ob jezeru, kjer se na nek način srečata preteklost in prihodnost, zagovorniki udobja tradicije in tisti, ki verjamejo v nove forme. Dva pisatelja, dve igralki, navdušene oboževalce umetnosti ter samooklicane poznavalce in kritike bodo upodobili Ana Facchini, Urška Taufer, Gorazd Jakomini, Helena Peršuh, Arna Hadžialjević, Blaž Valič in Matija Rupel, pridružili pa so se jim še trije gostujoči igralci. Poleg Matjaža Tribušona in Braneta Grubarja iz SNG Drame Ljubljana še Nejc Cijan Garlatti.Nastopila bosta tudi glasbenika Ivanka Mazurkijević in Damir Martinović Mrle ter pes Taylor da Vinci, scenografijo pa je zasnoval Lorenzo Banci. “Pri oblikovanju vsake vloge se potuje po notranjih svetovih, se brska po svoji duši, osebnosti in se išče stične točke med likom in nami. Tokrat pa smo še bolj intenzivno iskali zlitje med igralcem, njegovo osebo in likom. Režiser nas je spodbujal, da se skozi lik, ki ga oblikujemo, kar najbolj razkrijemo tudi sami. Za igralca je to preizkušnja, da išče več in skuša narediti korak dlje,” je dejala Ana Facchini, Matjaž Tribušon pa je povedal: “Paolo Magelli je kot moj gledališki oče, s katerim sodelujem že trideset let. Študij Čehova je neskončno potovanje k samemu sebi, ki se nikakor ne konča s predstavo. Gre za poglobljeno in intimno druženje s samim seboj v korelaciji z ekipo, soigralci.”


Najbolj brano