Ko naše skrivnosti postanejo oblasti orožje

Madžarski režiser in dramatik Béla Pintér velja za analitičnega, ironičnega predvsem pa kritičnega opazovalca sodobne in polpretekle madžarske družbe, ki ostaja osrednja tema vseh njegovih besedil, tudi drame Naše skrivnosti (2013).

Slovensko ljudsko gledališče Celje z dramo Naše skrivnosti  gostuje 
na Martinčevem trgu Foto: Uroš Hočevar
Slovensko ljudsko gledališče Celje z dramo Naše skrivnosti gostuje na Martinčevem trgu Foto: Uroš Hočevar

V njej obravnava v družbi tabuizirani temi pedofilije in vpliva tajnih služb na življenje posameznika. Delo je režiral Nikola Zavišić, v vlogi osrednjega lika, Istvána, pa bo nastopil Vojko Belšak.

Zgodba se začne v Budimpešti na Madžarskem, v času partijskega režim Jánosa Kádárja leta 1980. Člani plesne skupine, ki gojijo madžarsko ljudsko glasbo in folkloro, so navzven sicer prijatelji, toda intimno se med sabo precej razlikujejo. Domala vsak od njih ima kakšno “svojo” skrivnost, ki jo bodisi skrbno varuje bodisi izrablja v politične in povzpetniške namene.

Tudi István, ki živi s Kato in njeno sedemletno hčerkico Timike, ima svojo skrivnost: je pedofil, in ko partija to izve, ga izsiljuje. István izda prijatelja Imreja, ki ga nato mučijo in zaprejo. Vendar tudi to ostane skrivnost. István zaradi bremena, ki ga nosi kot pedofil in izdajalec, naredi samomor. Ko čez leta nova oblast prevzame vajeti, se izkaže, da so v njej ostali nizkotneži in barabe, ki so sposobni preživeti vse politične sisteme, laži, ki so se leta in leta pometale pod preprogo, pa še naprej ostajajo nedotaknjene in nerazkrite “naše skrivnosti”.

Pintér v nekem intervjuju pravi, je v gledališkem listu zapisala dramaturginja Tina Kosi, da so osrednje teme drame labirinti laži, nikoli povedanih resnic in skrivnosti, ki zastrupljajo vse človeške odnose, ter nezdrava zveza med politično močjo in posameznikom. Za vsakogar v družbi je koristno razumeti škodljive učinke zatiralne avtoritete, ne glede na čas in geografsko lokacijo. Ta igra je lahko učna ura za vsa obdobja. Pintér opisuje, da je tema nekdanjih agentov, ki so v tem času na Madžarskem sodelovali z varnostno-obveščevalnimi službami, zelo aktualna, zato so o tem napisane številne knjige, kar mu je pomagalo pri pisanju drame. Lahko se je oprl na izvirne vire, dokumente in intervjuje. Čeprav so vsi dogodki in liki fiktivni, občinstvo najde podobnosti med dramskimi osebami in resničnim zgodovinskim dogajanjem. Béla Pintér meni, da je raziskovanje preteklosti dolžnost in odgovornost posameznika in tudi umetnika.


Najbolj brano