Pri 80 letih nori po odrih in v knjigah

Ne, ni napaka, ni, prav vidite, na tokratno Knjižno polico jo je primahal sam sir Paul McCartney, mojster, ki bo jutri dopolnil 80 let, pa še kar nori po odrih na tej in tisti strani oceana. In izdaja knjige. Zadnje čase aplavz upravičeno žanje z zajetno izdajo svojih izbranih in komentiranih 154 pesmi. Nekateri pripominjajo, da nikoli ne bo dobil Nobelove nagrade za vrhunska besedila, kakor jo je leto starejši Bob Dylan. Prav slednji pa je pred leti dejal: “McCartneyja globoko spoštujem kot malokoga. Naredi lahko vse. In nikoli se ni ustavil. Je nadarjen za melodijo in ritem. In igra lahko katerokoli glasbilo. Odlično kriči in vpije, poje balade in njegove melodije so tako lahkotne. Ravno to moraš spoštovati. Vse, kar pride iz njegovih ust, je uokvirjeno v melodijo.”

Zlepa ne usahne stereotip, da je bil Lennon ciničen umetnik, mojster za besedila, medtem ko je Paul McCartney mehka, nežna dušica, lahkoten popevkar. Že, že, nekdanji Beatle zna biti marsikaj. Nagovarja poslušalce vseh starosti. In bralce. Pred tremi leti smo pri založbi Morfemplus dobili njegovo slikanico Hej, Velededi, ki je izšla sočasno z izvirnikom Hey Grandude, letos pa še Velededijevo zeleno podmornico, ki jo je z živahnimi ilustracijami bistveno obogatila Kathryn Durst, tudi to pa je poslovenil Milan Dekleva; pesnik in prevajalec je minuli ponedeljek za prelitje drugih dveh slikanic na Slovenskih dnevih knjige v Mariboru prejel prvo nagrado Vasje Cerarja.

Navdih za pustolovskega dedka je McCartney dobil, ko ga je eden od šestih vnukov namesto grandad (dedek) poklical grandude (dude je, recimo, frajer). Dekleva besedne igre seveda ni mogel prenesti v slovenščino, zasilno rešitev je našel v ljubljansko uglašenem Veledediju. Neobičajni nono - da vsaj malo poprimorčimo štorijo - gre tokrat s tremi mulčki iskat Velebabi. Med njihovo novo pustolovščino v zeleni podmornici prepoznamo namig na slovito beatlovsko Rumeno podmornico, tudi hobotnica ima svoje mesto v imaginariju najslavnejšega benda (poslušaj Octopus's Garden), v starem mojstru Raviju, ki igra na lutnjo, pa količkaj podkovani prepoznajo pokojnega indijskega mojstra s sitarjem Ravija Šankarja, ki je pomembno vplival tudi na pozne, ta boljše Beatle. Prav takrat, sredi zlatih šest-desetih, je začel tudi McCartney pisati tiste pesmi, po katerih zdaj s slastjo listamo v novem zaboju ...

“Begajoči trije zlogi: Love Me Do, kje se dobi vozovnico za Ride v Ticket to Ride, ali Penny Lane res obstaja ...? Dvomim, da bi bilo moje življenje tako močno povezano z angleščino - postala sem profesorica in literarna prevajalka - brez Beatlov in malega zelenega žepnega angleško-slovenskega slovarčka Cankarjeve založbe, po katerem sem v zgodnjih najstniških letih neutrudno listala, da bi razvozlala njihova besedila.”

Tina Mahkota

Nekaj novejših del, ki jih je McCartney dodal svojemu ogromnemu opusu: v dve zajetni knjigi ujeta besedila, poslovenjena slikanica Velededijeva zelena podmornica in studijski album McCartney III. (foto: Andraž Gombač)

Pesmi, ki so nas oblikovale

Za težko in tehtno dvoknjižje v trdem kartonskem ovoju je treba odšteti 75 funtov, a smo si ga privoščili tudi nekateri v deželi, ki jo je dobri stari Macca že obiskal, četudi nam še ni zapel. “Begajoči trije zlogi: Love Me Do, kje se dobi vozovnico za Ride v Ticket to Ride, ali Penny Lane res obstaja ...? Dvomim, da bi bilo moje življenje tako močno povezano z angleščino - postala sem profesorica in literarna prevajalka - brez Beatlov in malega zelenega žepnega angleško-slovenskega slovarčka Cankarjeve založbe, po katerem sem v zgodnjih najstniških letih neutrudno listala, da bi razvozlala njihova besedila,” se spominja Tina Mahkota. “Ljubezen do angleščine, poezije, literature me je sčasoma pripeljala do poklica, ki ga ljubim, hkrati pa sem z leti postajala vse bolj goreča oboževalka in, neskromno si laskam, dokajšnja poznavalka Beatlov.” Knjigi Pisma Johna Lennona, ki jo je prevedla Maja Novak, in McCartneyjeva The Lyrics sta zanjo sveti, pravi. Slednjo bere kot “fascinantno biografijo, urejeno po abecednem redu 154 besedil”. Pesmi so iztočnice za spomine na prehojeno življenjsko pot in ustvarjeno umetnost, izjemno izdajo pa spremlja tudi več kot 600 fotografij, mnoge prvič objavljene, rokopisi, risbe, slike, čačke ... Ključni so seveda zapisi. Temeljijo na 50 urah pogovorov, ki sta jih v letih 2015-2020 med 24 srečanji posnela dva Paula irskih korenin: McCartney iz Liveproola in pesnik Paul Muldoon iz Portadowna na Severnem Irskem, tokrat tudi urednik, ki je pogovore oblikoval v izjemno berljive eseje, v daleč najboljšo McCartneyjevo avtobiografijo. A tej ritma ne narekujejo leta, ampak pesmi. V komentarjih avtor priznava tudi, česar dolgo ni hotel ne sebi ne svetu - da se je v mnoge stihe prikradla mati Mary, ki jo je izgubil pri 14 letih. Že tedaj - pomislite, pred 66 leti! - je napisal svojo prvo pesem I Lost My Little Girl, odmev bolečine ob mamini smrti pa zdaj sliši tudi v neumrljivih Yesterday, Let It Be in drugih. Okno seveda odpre tudi v pesem, ki velja za njegovo najboljšo, kajpada Eleanor Rigby, posvečeno “vsem osamljenim ljudem”. Ter najljubšo tudi velikima bitnikoma Ginsbergu in Burroughsu, večkrat se toplo spominja tako Lennona kakor žene Linde in svojega srednješolskega učitelja književnosti Alana Durbanda, se pomudi pri pesmih benda Wings, kot pisatelji, ki so vplivali nanj, pa pred bralcem vznikajo Shakespeare, Eliot, Orwell, Joyce, Larkin, Pinter, Dickens, O'Neill, mojster nonsensa Lewis Carroll, ljub tako njemu kakor Lennonu ...

Ustvarjalni “rockdown”

Zdaj je ob njem še Muldoon. Tina Mahkota poudarja, da sodi med najbolj cenjene sodobne pesnike, pišoče v angleščini. Dosegljiv je tudi v slovenščini; izbor poezije Zapuščanje otoka je v prevodu Uroša Mozetiča izšel leta 2008 pri Beletrini, ko je bil poet tudi gost festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju. Naj naslednjič s sabo pripelje še drugega Paula!

Ta se ne preda. Seveda je tudi njega prizadela pandemija, za dva milijončka je načela njegovo bajno bogastvo, a še huje - ni mogel nastopati pred ljudmi. Med lockdownom - ki mu pravi rockdown - je posnel izvrsten, pozneje še uspešno remiksan album McCartney III (Capitol / Universal) in z njim praznoval 50-letnico prvega tovrstnega, s katerim je leta 1970 krenil na samostojno pot, in 40-letnico drugega. Tudi v tretje je vse pesmi napisal, posnel, produciral sam, odigral vsa glasbila in zbirko napolnil s krepkimi, tudi težkimi, prav nič popevkarskimi skladbami.

Zdaj je spet na odrih. Na koncertu naniza 37 pesmi. In ustaviti se ne namerava niti po 80. rojstnem dnevu. Včeraj je sklenil ameriško vejo turneje Got Back 2022 - naslov namiguje na Get Back, njegovo klasiko iz dobe Beatlov - in naslednjo soboto, 25. junija, bo prigrmel še na festival Glastonbury blizu domačega Londona. In tako naprej ... 

---