Lahko, vendar ne lahkotno branje

Knjiga Tetovator iz Auschwitza temelji na resnični zgodbi Laleta in Gite Sokolov, ki sta kot slovaška Juda preživela Auschwitz-Birkenau in si nazadnje ustvarila dom v Avstraliji.

Spoznala in zaljubila sta se v poljskem taborišču smrti. Lale, ki je s tetovažami ljudi spreminjal v številke, je Gito opazil v trenutku, ko je moral na novo oštevilčiti njeno roko. Vendar pa zgodba o rasti njune ljubezni v nemogočih taboriščnih razmerah knjige ne spreminja v ljubezenski roman.

Tetovator iz Auschwitza je še vedno osebna zgodba o življenju in preživetju v grozovitih okoliščinah, hkrati pa tudi zgodba o solidarnosti in humanosti. Lale je bil eden tistih očarljivih in podjetnih ljudi, ki se znajdejo v kakršnihkoli življenjskih razmerah. V taborišču je omejeno svobodo gibanja, ki mu jo je zagotavljal privilegirani položaj tetovatorja, izkoristil za to, da je dragulje in denar, ki so jih pobirali od umorjenih Judov, zamenjeval za hrano in z njo pomagal sotrpinom, ki niso imeli nikakršnih privilegijev.

Roman velja brati tudi kot pričevanje o tem, kako so breme krivde nase prevzemale žrtve; ljudje, ki se v taborišču niso znašli po svoji volji, so si pa tam uspeli izboriti položaj, ki jim je omogočil preživetje. Lale Sokolov je to breme krivde v sebi nosil več kot pol stoletja, v strahu, da bodo njega in Gito videli kot sodelavca nacistov.

Zaradi tega strahu se je odločil svojo zgodbo javno povedati šele po Gitini smrti, leta 2003. Njegovo pričevanje je v roman sestavila Heather Morris. Obiskovala ga je tri leta, da je na koncu iz njegovih včasih zelo fragmentarnih, vendar jasnih in natančnih spominov sestavila zgodbo, ki se je, poudarja avtorica, kot verodostojna pokazala tudi po preverjanju zgodovinskih dejstev. Pripovedovalčevi spomini se ujemajo s kraji, datumi in potrjujejo obstoj in vlogo osebnosti, ki jih je Lale omenjal.

Zaradi ne najbolj dovršenega literarnega sloga knjiga Tetovator iz Auschwitza težko navduši ljubitelje visoke literature, kar pa ne pomeni, da ni vredna branja. Bere se lahko, človek pa se mora pred branjem zavestno odločiti, da je ne bo bral tudi lahkotno.

---