Ko se v umetnost vpleteta kapital in kriminal

Lenart Zajc v romanu Američanka slika nezavidljivo stvarnost v slovenski kulturi in umetnosti.

Lenart Zajc:  $@  
Američanka, 
Beletrina,
 368 strani,
 cena 27 evrov
Lenart Zajc: $@ Američanka, Beletrina, 368 strani, cena 27 evrov 

V romanu AmeričankaLenart Zajc (1967) gradi zgodbo okrog manjšega avantgardnega gledališča, ki ga direktor in režiser, vdovec Iztok, skuša rešiti propada. Ta mu grozi zaradi vse manjšega denarnega priliva iz državne blagajne. Njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava, ga poveže z ameriškim poslovnežem Frankom, bogatim dedičem naftnega imperija, ki v Sloveniji kupuje steklarno. Frank je pripravljen pomagati teatru pod pogojem, da Iztok njegovi mladi ženi, rdečelasi Jenny, ki ima za sabo propadli poskus igralske kariere na Broadwayu, zagotovi vlogo v nastajajoči igri.

Ob ljubezenskem razmerju, ki se mu - Frankovemu bolestnemu ljubosumju navkljub (ali prav zaradi njega) - predata Iztok in Jenny, dobi zgodba značaj kriminalke, ko Iztokova dvojčica Ava vplete teater v kriminalne posle. Bratu naloži nevarno nalogo: pod pretvezo gledališkega gostovanja naj z ansamblom odpotuje na Kosovo ter od tam pretihotapi dragocene umetnine in starine, ki jih je srbski vojak ukradel v samostanu in prikazal, da za tatvino stoji Osvobodilna vojska Kosova.

Vzporedno beremo o Iztokovi hčerki Miri, okoljski aktivistki, ki je odločena spremeniti svet na bolje, vendar z roko v roki s kapitalom, ki ji ga ponuja teta Ava. Tu vstopi v zgodbo še en lik, Mirin znanec - skrajnež, ki v kapitalizmu vidi sovražnika številka ena in se je zoper njega pripravljen boriti z vsemi sredstvi, tudi z umorom. Z nenadno in nerodno izvedeno likvidacijo Franka, pri čemer tudi sam umre, Jenny omogoči osebno svobodo, po kateri je hrepenela.

Odprto pa ostaja vprašanje svobode ustvarjanja kulturnih delavcev, ki so zaradi mačehovskega odnosa države prisiljeni iskati drugačne, v Američanki tudi legalno sporne poti do preživetja. Kritiko togega državnega birokratizma Zajc položi v usta Avi, ko takole nagovori brata: “[...] vsak ti bo rekel, da je fino, da imamo svoj jezik in svojo nacionalno identiteto [...]. Ampak na koncu bodo, ko pride do vprašanja eksistence kulturnega ustvarjanja napram eksistenci nekega uradnika, raje ukinili financiranje gledališča, kot pa da bi prestrukturirali ves sektor [...].”


Najbolj brano