Čudaki, geniji, revolucionarji

Kdo je ključno oblikoval podobo védenja današnjega sveta? Čigav prispevek k znanju človeštva je bil najbolj ključen, prelomen, daljnosežen? Mini zbirka biografij velikih umov novejše zgodovine, pravkar izšla pri Mladinski knjigi, ponuja svoj odgovor: Charles Darwin, Albert Einstein, Sigmund Freud, Stephen Hawking in “naš” Nikola Tesla.

John Van Wyhe:    Darwin - plovba okoli sveta in teorija evolucije, 
prevedel Samo Kuščer;   Dr. Richard Gunderman:    Tesla - vizionar, 
izumitelj in doba elektrike, prevedel Milan Žlof; Walter Isaacson:    
Einstein  - čudak, genij in teorija relativnosti, prevedel Samo Kuščer; 
Ruth Sheppard:    Freud  - znanstvenik in rojstvo psihoanalize, 
prevedla Mojca Vodušek; Joel Levy:    Hawking - neutrudni mislec in 
teorija vsega, prevedel Samo Kuščer; posamezna knjiga ima 160 
strani in stane 24,99 evra. Foto: Andraž Gombač
John Van Wyhe: Darwin - plovba okoli sveta in teorija evolucije, prevedel Samo Kuščer; Dr. Richard Gunderman: Tesla - vizionar, izumitelj in doba elektrike, prevedel Milan Žlof; Walter Isaacson: Einstein - čudak, genij in teorija relativnosti, prevedel Samo Kuščer; Ruth Sheppard: Freud - znanstvenik in rojstvo psihoanalize, prevedla Mojca Vodušek; Joel Levy: Hawking - neutrudni mislec in teorija vsega, prevedel Samo Kuščer; posamezna knjiga ima 160 strani in stane 24,99 evra. Foto: Andraž Gombač

Biografski žanr bralcu daje dragocen vpogled v osebno življenje in delo portretiranca, vselej pa je pomemben tudi zgodovinski kontekst posameznikovega življenja. Skoraj praviloma se skozi branje izkaže, da so bili tisti, o katerih se kasneje pišejo biografije, v svojem času problematični, družba jih ni sprejemala, saj so rušili ustaljene vzorce. Ali so bili na pravi poti, pa pokaže šele čas. Oscar Wilde, Ivan Cankar, Martin Luther King, Mozart, Pablo Picasso ... Ali, če hočete, Šved Jan Bokloev, ki je pred tridesetimi leti prvi začel skakati s smučmi na “v” in spremenil razvoj tega športa. Zgodovina jih je polna.

Mladinska knjiga je ena tistih založb, ki gojijo tradicijo izdajanja biografij. Te so na vseh knjižnih trgih eden bolje prodajanih žanrov, in tudi pri nas se izkazuje, da so (omeniti velja še vsaj Beletrino z Racem, Cavazzo, Pirjevcem, pravkar izdanim Vogrincem in drugimi) pri bralstvu zaželen žanr. V preteklosti je pri Mladinski knjigi že izšla serija biografij svetovnih političnih voditeljev (Napoleon, Churchill, Tito, Stalin, Mussolini, Hitler, Marija Terezija ...), ob njih kot dopolnilo na bralno polico prav gotovo sodi tudi pričujoča zbirka.

Sveta ne oblikujejo le vojskovodje

Kdo je vplival na politično podobo današnjega sveta, je najbrž jasno. V prvi vrsti vojskovodje z vojnami, kasneje diplomati s povojnimi mirovnimi konferencami, na koncu pa mednarodne korporacije s poslovanjem in kulturnim vplivom, ki so ga želeli čimbolj razširiti. A kot vemo, so svetovni imperiji spremenljivka (pomislite na rimski imperij, avstro-ogrsko monarhijo, Nokio, blackberry ali zahodno oziroma evropsko civilizacijo), konstanta pa je védenje, znanost. In prav temu se pričujoča zbirka posveča.

Peterica knjig na poljuden, a ne banalen način bralcu ponudi vpogled v življenjske in znanstvene poti svojih junakov. Od njihovih človeških lastnosti avtorji niso bežali, saj so v veliki meri določale tudi potek profesionalnih življenj. Albert Einstein, denimo, bi bil v svojem razmišljanju najbrž manj revolucionaren, če se v otroštvu ne bi razvijal malo počasneje (ne, z matematiko nikdar ni imel težav, kot se pogosto sliši, je pa zelo pozno začel govoriti in je bil tudi v odraslosti zelo slab v tujih jezikih), Nikola Tesla pa se s svojimi odkritji morda ne bi vpisal v zgodovino, če bi podlegel šarmu dam newyorške visoke družbe tistega časa. Mož namreč ni kazal za nasprotni spol prav nobenega zanimanja in se je raje v celoti posvečal znanosti. Na neki način je, sin pravoslavnega duhovnika, živel v svojevrstni interpretaciji katoliškega celibata, pri čemer je vero zamenjal z znanostjo.

O tem, kako na mestu je izbor, se sicer lahko pogovarjamo. Ta bo pogrešal Rousseauja, oni nemara Nietzscheja ali Hegla, tretji morda Einsteinovega in Hawkingovega intelektualnega predhodnika Newtona. A po razmisleku velja ugotoviti, da je prav peterica izbranih dobro izhodišče za razmislek o temeljih sodobne vednosti.

Kaj pa razvoj družbe?

V naboru je sicer opaziti umanjkanje koga, ki bi daljnosežno razmišljal o družbi oziroma razvoju družbenih odnosov. Na misel pride Karl Marx, ki je s svojim mišljenjem sprožil tektonske premike v svetovni politični arhitekturi, velik del dogajanja v Evropi, Rusiji, na Kitajskem in v Latinski Ameriki v dvajsetem stoletju je bil poskus uresničiti tisto, o čemer je sredi devetnajstega stoletja pisal Marx. Njegovo in razmišljanje njegovih sledilcev (Adorno, Horkheimer, Benjamin ...) pa je imelo močan vpliv tudi na dogajanje v meščanskih družbah druge polovice dvajsetega stoletja, predvsem na študentska gibanja.

V knjigah so dobrodošli bolj ali manj kratki zapisi o sodobnikih in sopotnikih portretirancev, ki so vplivali na njihova življenja in delo. Niso dolgi, so pa koristen napotek za morebitno nadaljnje iskanje po spletu, predvsem pa ponudijo družbeno okolje časa, v katerem so delovali. Prelom knjig je magazinski, saj kombinira tekst z okviri, fotografijami, dokumenti in skicami, bralec ima občutek, da prej kot knjigo bere revijo. A ko se enkrat navadi, ni moteče.

In za konec, komu je branje namenjeno? V prvi vrsti radovednežem vseh generacij, ki nekaj osnovnega vedenja vendarle že imajo, pa tudi tistim, ki bi si velike ume želeli spoznati povsem na novo.


Najbolj brano