Berimo svobodno, sicer bomo pristali v tiraniji

Napad nanj je napad na njegovo delo, na svobodo govora in ustvarjanja, je mednarodni PEN poudaril ob novici, da je k Salmanu Rushdieju na oder med njegovim nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York skočil 24-letnik in ga desetkrat zabodel z nožem. Pisatelj je k sreči preživel. Danes, teden po tistem mračnem petku, mu bodo podporo izrekli na množičnih javnih branjih v New Yorku in drugod po svetu.

Pravzaprav pogumnemu pisatelju in svobodi govora podporo lahko izrazimo tudi sami, s tihim branjem za lastno dušo - in um.

Doma tudi v slovenščini

Angleško pišoči indijski mojster Salman Rushdie (1947)je doma tudi v slovenščini: v prevodu Uroša Kalčiča smo dobili roman Klovn Šalimar in še prej tistega, s katerim je pisatelj leta 1981 zaslovel po svetu, Otroke polnoči, fiktivno avtobiografijo Salema Sinaja, ki se je rodil natanko opolnoči, na dan osamosvojitve Indije, in ima zato nenavadne sposobnosti. V prevodu Jureta Potokarja imamo razvpite Satanske stihe, kompleksen, s prvinami magičnega realizma prepreden roman o dveh Indijcih, filmskem zvezdniku in njegovem kolegu, ki svoj glas posoja v sinhronizacijah, o njunem čudežnem preživetju terorističnega napada, eksploziji letala visoko nad Himalajo ... in še o marsičem, čemur so verski blazneži pridali pridevek “blasfemično”.

V Potokarjevem prevodu so na voljo še roman Tla pod njenimi nogami, v katerem pisatelj prepleta antično in rockovsko mitologijo, mladinska Harun in morje zgodb ter Luka in ogenj življenja, pa avtobiografija, ki jo je Rushdie naslovil po svojem psevdonimu Joseph Anton.

V njej opisuje tudi vihar, ki se je razbesnel z razglasitvijo fatve. Po izidu Satanskih stihov jo je nad njim leta 1989 razglasil iranski verski voditelj ajatola Homeini. V nemilost je pahnil tudi druge, povezane s knjigo: v atentatu je pri komaj 44 letih padel japonski prevajalec Satanskih stihov Hitoshi Igarashi, nekaj dni prej je napad preživel italijanski prevajalec Ettore Capriolo, dve leti pozneje se je za las izmuznil norveški založnik William Nygaard ...

Vitalnost in drzen humor

Preživel je tudi Salman Rushdie, ki prejšnji petek ni dokončal govora v bran zagotavljanju azila pisateljem v izgnanstvu. Niti poškodovana jetra, živčevje v roki in oko ne morejo okrniti njegove vitalnosti in drznega smisla za humor, poročajo.

Danes mu bodo podporo z javnimi branji izkazali kolegi Paul Auster, Tina Brown, Kiran Desai, Amanda Foreman in drugi. Zbrali se bodo na stopnišču pred Newyorško javno knjižnico, kjer ga je 3000 ljudi podprlo že leta 1989, nekaj dni po razglasitvi fatve.

Ob tokratnem napadu so se odzvali še Ian McEwan, Stephen King, J. K. Rowling, Neil Gaiman, Kazuo Ishiguro, novinarji satiričnega časopisa Charlie Hebdo ... “Rushdie je predsedoval organizaciji Mesta - azili v devetdesetih, ki je prerasel v današnjo mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN, katerega članica je tudi Ljubljana. Pisatelji so v rezidencah teh mest varni, ne pa utišani,” je zapisala Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN in v. d. predsednice Mednarodnega odbora Pisatelji in pisateljice za mir.

Z zapisom v britanskem Guardianu se je oglasila tudi Margaret Atwood, nikakor ne samo avtorica Dekline zgodbe. Atentat na pisatelja v Ameriki, tako ponosni na sicer sila krhko demokracijo, dokazuje, da se “v današnjem svetu karkoli lahko zgodi kjerkoli”, je opozorila. In poudarila kolegovo vztrajno zagovarjanje mnogih vrednot, v prvi vrsti svobode govora: “Če želimo živeti v pluralistični demokraciji, moramo sprejeti, da smo obdani z veliko glasovi, med katerimi nekateri govorijo, kar neradi slišimo. Če niste pripravljeni zagovarjati njihove pravice do govora, kakor jo je tako pogosto Salman Rushdie, boste pristali v tiraniji.”  

---