Zloglasna zima je tu

V ponedeljek se je na slovenskih malih zaslonih odvrtela prva epizoda najtežje pričakovanega televizijskega epiloga desetletja - osma sezona Igre prestolov.

Televizijska različica Igre prestolov, ki je luč sveta ugledala leta 2011, je dala ultimativni zagon slovesu literarne predloge Pesem ledu in ognja, ki je nastala izpod peresa Georgea R. Martina. Še več, televizijska produkcija (HBO) je tudi prehitela danes 70-letnega pisatelja, ki še ni spisal zadnjih dveh delov literarne sage, je pa avtorjem serije (David Benioff in D. B. Weiss) nakazal določene smernice v razvoju zaključnih dogodkov. Kot kaže, bodo oboževalci sage kar dvakrat potešeni. Prvič z zaključkom v televizijski različici in drugič v literarni. Obe verziji naj se ne bi popolnoma skladali, saj sta na določenih točkah v prejšnjih sezonah avtorja serije določene like in dogodke izpustila, Martin pa ne in bo najverjetneje še bolj osvetlil tiste like, ki so bili v seriji bodisi izpuščeni bodisi pokončani, kot tudi dogodke, povezane z njimi.

Srednjeveška fantastika

Zgodba Igre prestolov poteka v izmišljenem srednjeveško obarvanem svetu z več fantazijskimi elementi, kot so, denimo, ogenj bruhajoči zmaji in z ledenega severa prodirajoča vojska živih mrtvecev oziroma Belih hodcev pod vodstvom Nočnega kralja. Osnovno gibalo zgodbe je spopad različnih plemiških družin oziroma pretendentov za prevzem oblasti nad sedmerimi kraljestvi dežele Zahodnje. Kot se za zgodbo epskih razsežnosti spodobi, sledi vzporedno se odvijajoče in medsebojno prepletajoče dogajanje na različnih lokacijah, z vrsto preobratov, krvavih obračunov in brezobzirnih zarot, obenem pa je vse skupaj začinjeno tudi z zvrhano mero spolnosti.

Kdo je pravzaprav Jon Snow?

Zveste gledalce serije pa je ob zaključku predzadnje sezone najbolj pestilo razkritje, povezano z Jonom Snowom, in posledično vprašanje, kako bo to vplivalo na vse bolj očitno porajajočo se romanco med njim in materjo zmajev Daenerys Targaryen. Benioff in Weiss v prvi epizodi, ta je sicer večinoma pripravljalna uvertura v krvave dogodke, ki nas še čakajo, glede te točke nista okolišila. V prvi epizodi samo šestdelne sklepne sezone sta te preokupacije samo še bolj potencirala. Medtem, ko se je ljubezen med njima še poglobila, Samwel Tarly ni več mogel držati jezika za zobmi in je Jonu razkril veliko skrivnost, do katere se je dokopal prek arhivov v citadelski knjižnici.

Medtem pa je vojska Belih hodcev z zombi zmajem na čelu tik pred tem, da napade utrdbo Zimišče, kjer so se zbrali številni podporniki Jona in Daenerys v boju proti vojski mrtvih, v ozadju, v svetu živih, pa še vedno potekajo tudi “boji za prestol”. V tem oziru bo verjetno z največjim presenečenjem postregla vse bolj pretkana in neusmiljena kraljica sedmih kraljestev Cersei Lannister.

Do osme sezone je v sagi življenje izgubilo več kot 173.000 ljudi, med temi tudi številni zelo pozitivni in dobrohotni liki. Kar 330 likov pa velja za pomembnejše in med temi jih je več kot polovica že pod rušo.

Pod rušo že 173.000 ljudi

Vse od prve sezone dalje velja sicer neuradno vodilo, naj se gledalec ne naveže preveč na kateri koli lik, kar se je skozi vseh sedem sezon izkazalo za zelo primerno. Do osme sezone je v sagi namreč življenje izgubilo več kot 173.000 ljudi, med temi tudi številni zelo pozitivni in dobrohotni liki. Kar 330 likov pa velja za pomembnejše in med temi jih je več kot polovica že pod rušo. Toda v zadnji sezoni nas čaka še bolj neprijetna “statistika” in definitivno najbolj krvav razplet. Študenti münchenske tehnične univerze so celo razvili računalniški algoritem, ki ocenjuje možnosti preživetja posameznega lika. Za zmajsko kraljico Daenerys je algoritem, denimo, izračunal 99-odstotno verjetnost preživetja v boju za Železni prestol sedmerih kraljestev. S 97 odstotki ji sledi Tyrion Lannister, njena desna roka. Glede na izračune algoritma dobro kaže tudi Jonu Snowu, ki naj bi imel le 12-odstotno tveganje za smrt, slabo pa očitno kaže Sansi Stark, zanjo so namreč izračunali 73-odstotno verjetnost, da bo ubita.

Recept za uspeh?

Zakaj pa je Igra prestolov pravzaprav postala popkulturni fenomen, ki mu ni para? Zelo razvejana in nekonvencionalna zgodba, ki gradi predvsem na izdelanih značajskih potezah osrednjih likov, visokoproračunska produkcija, dobra igralska zasedba in izdatno vlaganje v marketing je recept za eno najuspešnejših serij v zgodovini televizije. Igra prestolov se namreč uvršča med najdražje, najbolj gledane, največkrat piratsko prenesene in najbolj nagrajene televizijske serije doslej (osvojila 47 televizijskih oskarjev, emmyjev).

Evforija, ki vseskozi spremlja Igro prestolov, najbolje ponazarja tudi nekaj ključnih številk. Prvo sezono si je leta 2011 ogledalo povprečno 2,5 milijona gledalcev, leta 2017 je ta številka poskočila že na 10,2 milijona, napovednik za zadnjo sezono pa ima na youtubu več kot 50 milijonov ogledov. Osma sezona Igre prestolov pa naj bi bila najdražja kadar koli posneta sezona televizijske serije. Za produkcijo posameznega dela naj bi porabili 15 milijonov dolarjev (13 milijonov evrov), za celotno sezono torej 90 milijonov dolarjev.

V Sloveniji že 68 Arij

Tudi številne fraze iz zgodbe Igre prestolov so postale stalnica v vsakdanjem diskurzu, pri čemer z naskokom vodi fraza “Zima prihaja”, ki namiguje na neizogiben prihod hudih časov. Evforija se kaže tudi v navalu oboževalcev na snemalne lokacije. Med njimi je, denimo, tudi hrvaški Dubrovnik, ki je bil kulisa za Kraljevi pristan, enega od ključnih mest v Igri prestolov, poleg njega pa še lokacije na Severnem Irskem, Islandiji in Španiji. Imena junakov Igre prestolov so se medtem pojavila med najbolj priljubljenimi imeni za poimenovanje hišnih ljubljenčkov, pa tudi novorojenčkov. Ime Arya, kot se imenuje eden glavnih ženskih likov v Igri prestolov, je bilo lani, upoštevajoč tudi izvedeno ime Aria, med 20 najbolj priljubljenimi imeni za deklice v Veliki Britaniji. Na evforijo ni bila imuna niti Slovenija. Po Aryi Stark je med letoma 2011 in 2017 v Sloveniji dobilo ime 68 deklic.

---