Biti to, kar si

Dokumentarec o Tomažu Šalamunu z naslovom Buča na vroči strehi sveta, ki so ga v nedeljo predvajali na nacionalni televiziji in je na voljo tudi v njenem spletnem arhivu, prinaša iskren in radoživ portret enega od najpomembnejših slovenskih poetov zadnjih 50 let, ki je imel velik odmev še posebej v ZDA.

Delček dokumentarca je posvečen tudi pesnikovemu življenju v 
Kopru. Foto: Andraž Gombač
Delček dokumentarca je posvečen tudi pesnikovemu življenju v Kopru. Foto: Andraž Gombač

Ni presenetljivo, da v dokumentarcu, ki ga podpisujeta Nejc Saje (režija) in Jeffrey Young (scenarij), večina nastopajočih govori v angleščini. “Tomaž je bil slovenski pesnik, a je bil hkrati prebivalec sveta,” je pred časom za STA povedal Young glede odločitve o snemanju dokumentarca v angleščini, s katerim so želeli projektu dodati večjo mednarodno noto in dela Tomaža Šalamuna tako morda približati tudi tistim, ki jih doslej še niso poznali.

Dragoceni arhivski posnetki

Naslov dokumentarca sicer izhaja iz pesmi Pesek iz zbirke Štiri vprašanja melanholije, v njem pa avtorja zelo premišljeno prepletata izseke iz vsakdanjega Šalamunovega življenja v letih 2012 in 2013, Šalamunova branja lastne poezije, pričevanja različnih oseb, ki izhajajo iz njegovega družinskega kroga ter številnih pesniških kolegov, veliko pa je tudi dragocenih arhivskih posnetkov z začetka pesnikove kariere, za katere so mnogi menili, da so izgubljeni. Med temi najbolj izstopajo posnetki in fotografije Šalamunovega življenja v ZDA v 70. letih s prvo ženo Marušo Krese, zelo dragocen pa je posnetek enega od prvih prevajalcev Šalamunovih del v angleščino Anselma Holla, ki v družbi Šalamuna bere prevedena pesnikova dela v angleščini. Steber dokumentarca je seveda iskrivi in pozitivni Šalamun, za katerega se zdi, da se je precej navadil na kamero. Njegov vsakdan pa je bil v zadnjih letih njegovega življenja precej natrpan. Za Šalamunovo diagnozo sta avtorja izvedela med pripravo kratkega filma o Šalamunu Vsak pravi pesnik leta 2012, ki se je kasneje razvil v pričujoči dokumentarec, pesnik pa je umrl leta 2014. S kamero sta mu v letih 2012 in 2013 sledila na njegovih številnih literarnih srečanjih, na primer v Berlinu in Krakowu. Odpravili pa so se tudi v Benetke, ki jih je Šalamun dodobra spoznal že kot študent umetnostne zgodovine, ko je vedel za vse lokacije Tintorettovih del v mestu.

Delček dokumentarca je posvečen tudi pesnikovemu življenju v Kopru, ki ga opisuje s pozitivnimi besedami, obiskal pa je tudi gimnazijo ter svojega brata, slikarja Andraža Šalamuna, s katerim sta si bila zelo blizu, skupaj pa sta delovala tudi v prelomnem umetniškem kolektivu OHO.

“Nikakor nisem čista duša”

Velikokrat je Šalamun v filmu omenil visoko ceno, ki jo je bilo treba plačati, da se je lahko popolnoma posvetil poeziji. “Vedno je vzel, kar je potreboval. Pri tem je bil neusmiljen,” je povedala njegova prva žena Maruša Krese, s katero je Šalamun imel dva otroka, Davida in Ano. “Če pesniš, ker si obseden z umetnostjo, in ne zaslužiš dovolj, da bi preživel svojo družino, si tudi zločinec. Nikakor nisem čista duša. Imel sem najrazličnejše spore ... Najbrž sem bil tudi vsiljivec v svetih osebnih prostorih drugih,” malce zatem Šalamun pove v filmu. Njegova druga žena, mednarodno uveljavljena slikarka Metka Kraševec, pa ga je v dokumentarcu opisala z metaforo morja: “Na gladini so možne nevihte, v globini pa je popoln mir.” Dodala pa je, da bi vse, kar je doživela z njim, še enkrat ponovila.

Zanimivo je tudi, da avtorja dokumentarca po pesnikovi smrti nista opustila projekta, ampak sta še naslednji dve leti nadaljevala z intervjuji, predvsem s Šalamunovimi prijatelji iz pesniških krogov. Med temi jih je precej iz ZDA, kjer je pesnik doživel največji odmev. S svojim svobodomiselnim, odprtim in preprostim pristopom je med mlado ameriško pesniško srenjo požel precej navdušenja in si prislužil precej sledilcev. “Njegovo delo je številne mlajše ameriške pisce navdihnilo, da so postali drzni. Številnim se je zdelo, da jim je Tomaž dal dovoljenje v smislu ‘bodi zver’,” pravi v filmu ameriški pesnik Matvei Yankelevich. ZDA so imele sicer precejšen vpliv na Šalamuna, saj je tam napisal več kot polovico svojih zbirk in si je zelo prizadeval, da te dobijo angleški prevod in tako pridejo do čim večjega števila bralcev. Trud je bil poplačan. Šalamuna žal ni več med nami, “šalamunizem” pa je očitno v ZDA in tudi drugod bolj živ, kot kdajkoli.


Najbolj brano