Festival, ki krepi primorsko identiteto

Tudi letošnji knjižni festival Mesto knjige, največji literarni dogodek na Primorskem, je bil pristen dokaz, da so Novogoričani ljubitelji knjig in da se Nova Gorica lahko ponaša z nazivom mesto knjige. V osmih dneh se je zvrstilo več kot 30 dogodkov, ki so na enem mestu - novi festivalski lokaciji -  združili tisoč knjižnih zgodb. 

NOVA GORICA > Knjižni festival Mesto knjige, ki od leta 2016 razveseljuje predvsem goriške knjižne molje in ljubitelje literarnih zgodb vseh barv, se je letos preselil na novo lokacijo, na Trgovsko ulico nedavno prenovljenega Bevkovega trga, pred stavbo nekdanjega Daimonda in bara Cocktail.

Povprečno so stari 28 let

“V mestu je veliko lokacij, ki so zanimive za festivalsko dogajanje, Trgovsko ulico pa smo izbrali, ker med drevesi in trgovinami skuša vzbujati pridih starejših mest, kjer se navadno dogajajo knjižni festivali,” je ob koncu festivala povedal vodja festivala Miha Kosovel. “Trudimo se, da dogodek združuje predvsem teme, ki so pomembne za Primorsko. Ugotavljamo namreč, da sta se element in identiteta primorskosti izgubila, zato vabimo avtorje, ki so doma od Tolmina do Trsta, obenem pa tudi zaradi tega ohranjamo status najpomembnejšega primorskega knjižnega sejma,” je dodal in ilustriral, da je za brezhibnost festivala skrbelo 35 ljudi, povprečno starih 28 let.

V osmih festivalskih dneh se je v literaturo potopilo nemalo Novogoričanov, ki so na dogodek prišli namensko ali so se le kot mimoidoči ustavili in zvedavo listali med knjižno ponudbo 20 domačih založb ter se navduševali nad pestrostjo dogajanja.

Poglobili so se v vodo

S številnimi domačimi in tujimi gosti so se poglabljali v temo vode kot vira življenja in navdiha, vode kot povezovalke in vode kot velikega političnega problema. Navdihujoče pogovore s književnicami in književniki so spremljali koncerti, performansi, predavanja, sprehodi, okrogle mize, razstave in delavnice ter štiridnevni knjižni sejem. 

V petek, na sklepni festivalski dan, je bil najprej na sporedu pogovor s Klemnom Koširjem, avtorjem večkrat nagrajenih kuharskih knjig. Arne Zupančič je v angleščini vodil pogovor z Ercanom Aybogo, kurdskim aktivistom o razmerah na severu Sirije in ženskem vprašanju, Svetlana Slapšak, poznavalka antike, filologinja, pisateljica in dramatičarka, pa se je v svojem predavanju dotaknila teme vode v antični književnosti.

Nato je mikrofon v roke vzel zgodovinar Jože Pirjevec in zbranim predaval o tržaškem pristanišču in vlogi Slovencev pri njegovem nastanku. “Trst je bil tedaj središče številnih narodnosti, niso pa vedeli, kaj bo z mestom in komu bo pripadlo,” je orisal položaj Trsta pred prvo svetovno vojno. “Med drugim se je porodila ideja o bipolarni, slovensko-italijanski univerzi, kozmopolitskem centru, kar pa je ostalo le pri ideji.”

Za svojevrstno interpretacijo ljudskega izročila je bila kot zadnja zadolžena Brencl banda, sicer v okrnjeni zasedbi, a prav tako prepričljiva.  

---