Do konca je šel za srečo drugih

Člani družine in prijatelji so se včeraj na zagrebškem pokopališču Mirogoj poslovili od Akija Rahimovskega, vse od ustanovnega leta 1975 pevca legendarne skupine Parni valjak. Danes je v dvorani Vatroslava Lisinskega sledila še spominska slovesnost v ožjem krogu.

ZAGREB > Aki Rahimovski je prejšnjo soboto umrl v 68. letu starosti v Novem mestu, kjer je zadnji dve leti živel s svojo mlado družino. Njegov pogreb je zaradi epidemioloških razmer na željo skupine in družine potekal v zaprtem krogu. Tako so se v Aleji velikanov na pokopališču Mirogoj v Zagrebu zbrali le družinski člani in pevčevi prijatelji. Drugi so se mu lahko poklonili ob Vodnjaku življenja pred Hrvaškim narodnim gledališčem.

V Aleji velikanov na Mirogoju se je od Akija poslovilo več glasbenih kolegov: Gibonni, Neno Belan, Nina Badrić in drugi, v prvi vrsti pa seveda člani benda Parni valjak.

“Oče, hvala ...”

“Aki je bil klovn v najboljšem pomenu te besede. Bil je vse, kar je treba, nesebično se je razdajal za srečne obraze pred nami,” je v solzah dejal soustanovitelj skupine, kitarist, skladatelj in tekstopisec Husein Hasanefendić Hus. "Ko je pel žalostno, so tudi dvorane žalovale, ko je pel veselo, smo vsi plesali ... Bil je naša lokomotiva. Ampak žal se ta vlak po koncertih ni ustavil, tudi po potovanjih in snemanjih je šel naprej, naprej, naprej. Zdaj je moja duša pusta kot postaja brez potnikov. Vlaki stojijo, nikamor ne gredo, pa bi radi šli. Potovali smo hitro, prijatelj, brez ustavljanja ... Težko mi je. Upam samo, da je spokojen in da je našel mir, če je mir tisto, kar je iskal.”

Husein Hasanefendić Hus, soustanovitelj skupine Parni valjak: “Aki je bil normalen, topel človek z vrlinami in slabostmi. Z ogromno dušo, z ogromnim srcem, a povsem brez samonadzora, brez zavedanja, da se mora paziti. Vsakič znova je šel do konca.” (Foto: Luka Šangulin/Index)

Zazvenelo je več pesmi, še posebej presunljivo Za malo nježnosti, v solzah pa sta se od očeta poslovila tudi Edina in Kristijan. “Oče, tako malo smo potrebovali. En objem, tvoj pogled, tako malo,” je dejala hči. “Ostaja nam tolažba, tisto, kar si mi rekel tisto jutro, preden si za vedno zaspal. Rekel si, da je lahko biti visok, vendar je težko biti velik človek. Tvoje srce je zbolelo, a je do zadnjega trenutka bílo in biló veliko za vse ljudi dobre volje. Hvala, oče, ker si me naučil, da je človek majhen pod zvezdami,” je še dodala.

Ob 15. uri se je zadnjemu slovesu od pevca pridružilo tudi 150 radijskih postaj v regiji, ki so hkrati predvajale skladbo Ponovo, zadnjo pesem, ki jo je zapel Aki. Svoje pa so povedali tudi verzi pred odrom ob njegovi fotografiji, iz pesmi Moja je pjesma lagana, da “žalostno pesem pojejo tisti, ki ostajajo”.

Brez koncertov bi umrli

Parni valjak je 18. februarja nameraval na novo turnejo po domovini, začeli bi jo v osrčju Istre, v Pazinu, 26. marca pa bi nastopili na koncertu v zagrebški Areni, kjer so ga predlani zaradi pandemije prestavili. Husein Hasanefendić Hus je za zagrebški Index dejal, da bo Parni valjak najbrž še igral: “Morda bomo nastopali s kakim gostujočim pevcem, ki pa ne bo zamenjal Akija. On je nenadomestljiv. Verjemite, še mi bomo pomrli, če ne nadaljujemo. Eksistenčno smo preskrbljeni, Parnega valjaka ne potrebujemo zaradi zaslužka, ampak zaradi potrebe po igranju.”

---