ALUO proti premestitvi kipov iz Brda pri Kranju v pivški muzej

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je objavila javno pismo, s katerim vrsta zaposlenih na akademiji izraža nestrinjanje s premestitvijo spomenikov in vrtnih skulptur iz parka protokolarnega objekta Brdo v Park vojaške zgodovine v Pivki. Bojijo se, da je umik kipov iz javnega prostora politično motiviran, kar obsojajo.

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je objavila javno 
pismo, s katerim vrsta zaposlenih na akademiji izraža nestrinjanje 
s premestitvijo spomenikov in vrtnih skulptur iz parka protokolarnega objekta Brdo v Park vojaške zgodovine v Pivki. Foto: Danijel Cek
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je objavila javno pismo, s katerim vrsta zaposlenih na akademiji izraža nestrinjanje s premestitvijo spomenikov in vrtnih skulptur iz parka protokolarnega objekta Brdo v Park vojaške zgodovine v Pivki. Foto: Danijel Cek

LJUBLJANA > Kot so spomnili v pismu, je že pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU javnost zmotila odstranitev spomenika maršala Tita iz parka na Brdu pri Kranju, kjer je potekala glavnina dogodkov v okviru predsedovanja. Skulpturo naj bi odstranili, da bi jo konservirali oz. restavrirali. V kranjskem združenju borcev za vrednote NOB so se na upravljalce obrnili z vprašanji, zakaj so kip - delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića iz leta 1947, ki je več let stalo v Ljubljani, pozneje pa na Brdu pri Kranju med kipi socialističnega obdobja - odstranili, a dobili le odgovor, da je delo potrebno prenove.

Najbolj celosten prikaz kiparstva poznih 40. in 50. let na prostem v Sloveniji

Zbirka skulptur v parku Brdo in v dvorcu Brdo je bila najbolj celosten prikaz kiparstva poznih 40. in 50. let na prostem v Sloveniji. Šlo je za eno od redkih javnih zbirk kipov, pod katere so podpisani avtorji, kot so Ivan Zajec, Ivan Napotnik, Tine Kos, Frane Kršinić, Boris Kalin, Grga Antunac, Vanja Radauš, Frančišek Smerdu, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stane Keržič in Stojan Batič, med katerimi so bili tudi vplivni profesorji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), so poudarili.

Za likovno zbirko dvorca je bila odgovorna Narodna galerija v Ljubljani, za vrtne kipe Zavod za varstvo kulturne dediščine, le Titov spomenik je sodil v zbirko Muzeja novejše zgodovine, so še pojasnili.

Bojijo se, da kipov niso konservirali-restavrirali, saj o tem ni poročila

Kot piše v pismu, je direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman posvojil vso zbirko in kot razlog za prestavitev navedel, da je bila zanemarjena. Na akademiji se bojijo, da 11 kipov iz zgodnjega povojnega obdobja niso konservirali-restavrirali, saj o tem ni poročila.

Obenem po njihovem mnenju potreba po konservatorsko-restavratorskih posegih ne opravičuje selitve kipov z njihove parkovne lokacije na Gorenjskem "v nekdanjo italijansko vojašnico". "Odpeljani so namreč v Park vojaške zgodovine Pivka, kjer na novo postavljeni in interpretirani ne bodo več na očeh politikov in drugih pomembnih gostov, ki so vabljeni na Brdo. V Pivki bodo zgolj še bronasta trupla v depoju zgodovine, nič več živa zgodovinska pripoved o preraščanju partizanske borbe v delo povojnega časa s poudarjanjem tipiziranih figur časa," so izrazili skrb na akademiji.

Po navedbah medijev naj bi kipe najkasneje do jeseni razstavili v parku po konceptu, ki ga snuje arhitekt Ira Zorko. Vendar pa zasnova - kipi naj bi bili privijačeni - zastavlja veliko mero dvoma v zgodbo o začasnosti njihove premestitve, potrebne zaradi preliminarnih preiskav in konservatorsko-restavratorskih posegov. "V njenem ozadju je jasno berljiva želja po brisanju zgodovinskega in umetnostnega spomina ter skrunitev, čiščenje dela zgodovine parkovnega kompleksa Brdo," so prepričani na akademiji.

Zaradi omenjenega na ALUO zahtevajo "zakonsko utemeljeno vrnitev kipov v parkovni kompleks protokolarnega objekta Brdo ali krajinsko, strokovno preverjeno in utemeljeno razvrstitev zbirke kipov v parkovnem območju Brdo in prenehanje grobega spreminjanja ter brisanja naše skupne umetnosti in zgodovine", še piše v javnem pismu.


Najbolj brano