V gore le s popolno zimsko opremo

“Za obisk gora svetujemo popolno zimsko opremo, lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč,” je včeraj na Krvavcu opozoril Matjaž Šerkezi, inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Sneg je letos zgodaj pobelil gore, na kar morajo biti planinci ustrezno pripravljeni. V gore se morajo odpraviti načrtovano, pripravljeni in odgovorno, so še opozorili gorski reševalci.

Brez  popolne zimske opreme gorski reševalci odsvetujejo 
obisk gora pozimi.  Poleg lavinskega trojčka morajo imeti 
planinci s  seboj še cepin, dereze in čelado.  Foto: Manca Čujež
Brez popolne zimske opreme gorski reševalci odsvetujejo obisk gora pozimi. Poleg lavinskega trojčka morajo imeti planinci s seboj še cepin, dereze in čelado.  Foto: Manca Čujež

KRVAVEC > Pozimi morajo obiskovalci gora upoštevati nižje temperature, krajše dneve in specifične snežne razmere. “V zadnjih dneh je v sredogorju in visokogorju zapadla večja količina snega. Ta še vedno ni sprijet, snežna odeja pa je mehka. Zaradi zmernega do močnega vetra so posamezni deli spihani in ledeni, nastalo je precej klož,” je razmere v gorah opisal Matjaž Šerkezi, ki je tudi strokovni sodelavec planinske zveze. Nevarnost snežnih plazov pa je zmerna.

Za obisk gora Šerkezi svetuje popolno zimsko opremo - lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Poleg omenjene opreme pa morajo planinci imeti še vso ostalo opremo kot v drugih letnih časih, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje in kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago.

Poskrbeti pa morajo tudi za zaščito pred močnim soncem in rezervna oblačila. Upoštevati morajo tudi to, da je večina planinskih koč zaprta, zato v nahrbtnike sodijo zadostne količine tople tekočine in hrane. Tistim, ki pogosteje obiskujejo gore v zimskem času, in turnim smučarjem svetujejo uporabo nahrbtnika z zračnim balonom. “Če nas zajame plaz, je še kako dobrodošel, saj s svojo strukturo poskrbi, da ostanemo na vrhu plazovine. Nikakor pa ne sme biti potuha, da bi tvegali več ali čez svoje meje,” je še dodal Šerkezi.

Mitja Šorn, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije, pa je opozoril, da so za obisk visokogorja edina pravilna izbira deset- ali dvanajstzobe gorniške dereze. Razne verige ali gumijaste izpeljanke niso primerne za resnejše gorniške ture, je še dodal Šorn. Na Krvavcu so včeraj predstavili pravilno uporabo derez in cepina. Pomembno je namreč, da planinci znajo pravilno uporabiti opremo, prav tako morajo izbiro ture prilagoditi svojim izkušnjam, ki jih pridobijo z ustrezno kilometrino.

Gorski reševalci opozarjajo tudi na uporabo lavinskega trojčka (lavinska žolna, lavinska sonda in lavinska lopata). “Lavinski trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, kajti če manjka en element, se drastično podaljša čas iskanja zasutega,” je poudaril Klemen Volontar, inštruktor GRZS. Včeraj so na snegu predstavili tudi nekaj praktičnih vaj, ki bi jih moral poznati vsak posameznik, ki se pozimi znajde v gorah.

Obisk gora v zimskem času zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena in upoštevanje osebnih psihofizičnih lastnosti, izkušenj in znanja, zato gorski reševalci svetujejo planincem, naj se v gore odpravijo načrtovano, pripravljeno in odgovorno.

Gorski reševalci so letos v gorah imeli že 481 reševalnih akcij (lani dve več), v dolino so prenesli 26 mrtvih ljudi, tretjino manj kot lani. Največkrat so reševali v poletnih mesecih, najpogosteje na območju triglavskega pogorja in Kamniško-savinjskih Alp. Gorski reševalci so večinoma pomagali slovenskim obiskovalcem gora (teh je bilo dve tretjini). Poudarjajo, da se največ nesreč še vedno zgodi zaradi zdrsa, drugi vzrok pa je nepoznavanje terena, nato sledijo še fizična in psihična nepripravljenost ter težave med poletom z jadralnim padalom.

Igor Potočnik, predsednik GRZS, pa je poudaril, da je bil v nekaterih primerih klic na pomoč, ki so ga dobili gorski reševalci, neupravičen. Klicali so jih tudi zato, ker je nekomu zmanjkalo vode, v nekaterih primerih pa klica niso znali pojasniti, čeprav so bili na dobro označeni in opremljeni poti, brez poškodb ali drugih znakov, da poti ne bi mogli nadaljevati.

V Planinski zvezi Slovenije pa ugotavljajo, da gorski reševalci le redko posredujejo na organiziranih planinskih aktivnostih, zato obiskovalce vabijo, da se pridružijo kateremu od planinskih društev, v katerem poskrbijo tudi za ustrezno zavarovanje.


Najbolj brano