Sodišče ni ugodilo Zimmermannovi tožbi

Sodnica ljubljanskega okrajnega sodišča je zavrnila tožbo, ki jo je zdravnik Janez Zimmermann vložil proti RTV Slovenija in novinarki Eugeniji Carl. Sodnica je med drugim poudarila, da je treba v konkretnem primeru dati prednost pravici do svobode govora.

Janez Zimmermann ni uspel s tožbo proti RTV Slovenija in 
novinarki Eugeniji Carl. Foto: Sonja Ribolica
Janez Zimmermann ni uspel s tožbo proti RTV Slovenija in novinarki Eugeniji Carl. Foto: Sonja Ribolica

LJUBLJANA > “Razplet ne bi mogel biti drugačen, saj, tako kot je razsodilo tudi sodišče, nismo dokazali samo osnovnega standarda, ki velja pri odškodninskih tožbah zoper novinarje, in sicer, da smo upravičeno verjeli v naše navedbe o mazaškem ravnanju Janeza Zimmermanna, pač pa da je vse, kar smo poročali tudi objektivna resnica,” je na sodbo dejala novinarka Eugenija Carl.

V letih 2016 in 2017 je večkrat poročala o spornem zdravljenju žilnega kirurga Janeza Zimmermanna. V Sloveniji naj bi več let opravljal posege brez kirurške specializacije. Kasneje je podobne posege opravljal tudi v Trstu.

Kriminalisti zdravnika ovadili

Proti zdravniku Janezu Zimmermannu so koprski kriminalisti v letu 2016 vložili kazensko ovadbo zaradi 18 kaznivih dejanj, tožilstvo pa je nato zaradi kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja zahtevalo posamezna preiskovalna dejanja. Na koprskem okrajnem sodišču so pojasnili, da so maja letos po končanih preiskovalnih dejanjih spis vrnili na koprsko tožilstvo, to pa je kmalu zatem predlagalo dodatna preiskovalna dejanja.

Zahteval odškodnino, opravičilo, umik izjav

Zimmermann je proti RTV Slovenija in Eugeniji Carl vložil tožbo, v kateri je zahteval 18.000 evrov odškodnine, javno opravičilo, umik izjav o tem, da je “mazaški zdravnik”, “mazač, pogolten na denar” ... Zahteval je tudi odstranitev vsebin s spletnih strani in prepoved nadaljnjih kršitev. Zimmermann je na obravnavi zanikal, da bi kdaj naredil kakšno strokovno napako. V ozadju novinarskih prispevkov pa je videl ljubosumje in nevoščljivost slovenskih kolegov.

Sodnica Renata Cerar je njegovo tožbo zavrnila. Med drugim je presodila, da je poročanje o delu zdravnika Zimmermana še kako v javnem interesu. Prav tako je ugotovila, da Carlovi ni mogoče očitati, da je popačila resnico ali jo prikrojila. Sodišče ni ugotavljalo resničnosti dejstev, denimo o tem, da je pacient izgubil nogo zaradi Zimmermannove operacije. Sodišče bi lahko do takšnih zaključkov lahko prišlo le s pomočjo izvedencev. Ugotavljalo je le, ali je imela novinarka dovolj podlage, da je o zdravnikovem delu naredila določene zaključke in vrednostne sodbe, da je upravičeno verjela v resničnost izjav.

Sodišče je ugotovilo, da je o zadevi poročala skrbno in da je bila v dobri veri. Po tehtanju Zimmermannove pravice do časti in dobrega imena, nenazadnje pa tudi do zasebnosti, in na drugi strani pravice do svobode govora, je sodišče ocenilo, da je treba v tem primeru dati prednost pravici do svobode govora.

V iskanju resnice dopuščene vse metode

Carlova je zadovoljna, ker so uspeli ovreči očitke, da je bilo poročanje neresnično, škodljivo, zarotniško ... “Za preiskovalno novinarstvo pa me najbolj veseli razsodba glede prikritega snemanja in uporabe 'vabe' za dokazovanje dejstev. Sodišče je razsodilo, da so novinarju, ko gre za tako visok javni interes, kot sta zdravje in zdravstvo, v iskanju resnice dopuščene vse metode in sredstva,” je še dodala.

Odvetnik Boštjan Štrasner iz odvetniške pisarne Branka Gvozdića, ki je v tem primeru zastopala Zimmermanna, je napovedal, da se bodo na sodbo okrajnega sodišča pritožili. Zimmermann je podobno tožbo vložil tudi na sodišču v Trstu, kjer zahteva pol milijona evrov odškodnine.


Najbolj brano