Drevenšku zaradi trojnega umora dosmrtna zaporna kazen

Ptujsko sodišče je Silva Drevenška zaradi trojnega umora danes obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Drevenšek je v petek, tik pred sklenitvijo glavne obravnave, priznal, da je na lanski božični večer v Gerečji vasi vzel življenje nekdanji partnerki, nato pa ob prisotnosti sina še njenima staršema. Dosmrtno zaporno kazen je sodišče izreklo prvič.

PTUJ > Tožilka Tea Kukovec Belšak je sodnemu senatu pod vodstvom Marjana Strelca v četrtkovih sklepnih besedah predlagala po 30 let za vsak umor ter še pet let zapora za zanemarjanje mladoletne osebe, zaradi krutosti in naklepnosti krvavega zločina pa je predlagala združitev kazni v dosmrtno zaporno kazen.

To je utemeljila z izredno zavržnostjo načina izvršenih umorov, ki jih je storil v prištevnem stanju le za zato, da bi se umorjenim maščeval, potem ko ga je partnerka zapustila in pri tem terjala delitev premoženja. Z obsodbo in izrečeno kaznijo je bila zato zadovoljna, enako kot pooblaščenec oškodovancev Danijel Planinšec.

Penolog Dragan Petrovec je od uvedbe leta 2008 oster nasprotnik dosmrtne zaporne kazni v Sloveniji, še več, nasprotoval je tudi 30-letnemu zaporu. Zaradi nepravnomočnosti sodbe, ki jo je danes zoper Silva Drevenška za trojni umor izreklo ptujsko sodišče, ni komentiral, je pa dejal, da dosmrtna kazen pomeni hudo civilizacijsko onesnaženje za državo. Kot je povedal, je uvedba dosmrtnega zapora leta 2008 zanj pomenila hudo civilizacijsko onesnaženje za Slovenijo na področju kriminalitetne politike, saj je bila edina država na svetu, ki ga je uvedla, pa ga pred tem nikoli ni imela. Petrovec namreč meni, da čustva, ki prevladujejo pri hudih zločinih, zlasti pri z dejanjem neposredno prizadetih, otežujejo razumen pogovor o takšni sankciji. Pri tem spomni na norveški primer, kjer tudi v primeru Breivika ni bilo opaziti zahtev po uvedbi strožje sankcije od 21 let zapora, kar je njihov maksimum. "Slovenija je v času Jugoslavije desetletja zdržala brez smrtne kazni, v praksi je bila le nekajkrat izrečena nadomestna kazen 20 let zapora, sicer pa je bila najvišja prostostna kazen 15 let. V vseh teh letih nihče ni čutil potrebe po zviševanju kazni. To se je zgodilo šele v samostojni državi," je dejal Petrovec. Strokovnjak za penologijo, vedo, ki se ukvarja z izvrševanjem kazenskih sankcij, je prepričan, da se posebno slab učinek dosmrtnega zapora, čeprav ta v Sloveniji pravnomočno še ni bil izrečen, kaže v samodejnem zviševanju ostalih kazni. Takšen maksimum namreč po njegovem mnenju potegne za seboj izrekanje strožjih kazni za mnoga kazniva dejanja. "Kjer je bila primeroma za kakšen rop prej odmerjena kazen štirih let zapora, zdaj izrekajo šest let," je pojasnil Petrovec.

Zagovornik Silva Drevenška Andrej Kac je napovedal pritožbo, po njegovih besedah izključno na izrečeno višino kazni, saj je prepričan, da tožilstvu ni uspelo dokazati oteževalnih okoliščin, ki so ključne pri odmeri kazni. Sodišče je v četrtek pozval, naj obtoženemu izreče takšno kazen, ki mu bo omogočila vrnitev v družbeno življenje po prestani kazni in dodal, da po njegovem nikakor ni bil namen zakonodajalca, da bi dosmrtno kazen izrekali v takšnih primerih.

Drevenšek je bil obsojen, ker je na lanski božični dan na zahrbten način in iz koristoljubja najprej umoril zunajzakonsko partnerko, nato pa v njuni hiši še taščo in tasta. Z nekdanjo partnerko se je preko sporočil SMS dogovoril za predajo božičnih daril sinu, s katerim se je nedavno odselila. Ko sta se srečala na dvorišču stanovanjske hiše v Gerečji vasi, sta se mirno pogovarjala, ko sta vstopila v hišo, pa je partnerko napadel. S kuhinjskim nožem jo je večkrat zabodel, zato je na kraju umrla.

Po napadu nanjo se je napadalec odpravil v sosednjo hišo, kjer so živeli njeni starši in pazili njunega sina. Kljub prisotnosti svojega otroka je z istim kuhinjskim nožem večkrat zabodel in porezal tasta in taščo, zaradi česar je prvi na kraju umrl, druga pa še isti dan v bolnišnici.

---