Senožejsko: Razvoj v smeri obnovljivih virov energije

Na območju krajevne skupnosti Senožeče sta v fazi načrtovanja trenutno dva večja projekta vetrnih elektrarn; del stojišč vetrnic je predvidenih na območju Senožeških brd, del pa nad Gabrčami. Nobeno konkretno stojišče v tej fazi še ni določeno.

Z uresničitvijo teh projektov bi Slovenija dobila priložnost, da stopi korak bliže k uresničevanju zahtev po proizvodnji čiste, zelene energije, s tem pa tudi korak bliže k energetski samozadostnosti države. Lokalno gospodarstvo (gradbeništvo, transport, logistika, gozdarstvo, gostinstvo in trgovina) lahko že v času gradnje aktivno sodeluje pri pripravi postavitve stojišč, kasneje pa investitorji načrtujejo tudi ureditev informacijsko-izobraževalnega centra o vetrni energiji in učno sprehajalno - kolesarsko pot po parku vetrnic.

Zelena izbira, ki jo narava odobrava.

V letu 2011 so vetrne elektrarne v svetu pripomogle k zmanjšanju emisij CO2 za 140 milijonov ton, kar je enakovredno izpustom 71 milijonov vozil.

Krajani so za zeleno energijo

Javnomnenjska raziskava na območju KS Senožeče, ki jo je za podjetje Amicus opravila raziskovalna agencija Valicon letos aprila je pokazala, da večina krajanov podpira vetrno energijo.

Primož Kapus, direktor, Amicus: “Načrtujemo postavitev do 8 vetrnic na območju Zajčice, kjer smo že podpisali pogodbo z Agrarno skupnostjo Gabrče. Načrtovanja projekta smo se predvsem zaradi krajanov lotili na način, da smo najprej preverili podporo med lokalnimi prebivalci. Projekt je še v začetni fazi, zato je v tem trenutku še nemogoče govoriti o tem, koliko vetrnih elektrarn bo po pridobitvi energetskega dovoljenja in vseh potrebnih raziskavah, ki nas še čakajo, zares stalo na tem območju.”

Posamezna stojišča za vetrno elektrarno morajo biti pred končno določitvijo lokacij preverjena tako z okoljskih vidikov, oddaljenosti od naselij kot vpliva zvoka.

Iz vetrnih elektrarn smo znotraj EU pridobili kar 234,4 teravatnih ur (TWh) električne energije, kar predstavlja 7 odstotkov vse električne energije v letu 2013. V tujini še naprej postavljajo sodobne in okolju prijazne vetrne elektrarne. Nove generacije vetrnih elektrarn pa izpolnjujejo visoke zahteve za pridobitev ustreznih certifikatov.

“Vetrni park Senožeška brda predvideva do 40 vetrnih elektrarn s skupno močjo 120 megavatov. Projekt je šele v fazi načrtovanja, zato še ni znano ne končno število stojišč niti natančne lokacije stojišč. Pred postavitvijo parka moramo v skladu s postopkom umeščanja v državni prostorski načrt izvesti številne raziskave in preveritve,” pojasnjuje Aleš Musić, direktor podjetja Vepa, ki je investitor.

V primeru, da bo cena električne energije, ki je sestavljena iz obratovalne podpore in cene na trgu, za proizvedeno MWh iz vetrnih elektrarn dosegla najmanj raven 75 EUR/MWh in bi bilo na področju Senožeških brd postavljenih 30 vetrnic moči 3MW, z letnim izkoristkom 25%, bi lahko lokalna skupnost prejela skupaj letno nekaj več kot 400.000 EUR.

Dodaja, da je podjetje že prisluhnilo tako opozorilom kot tudi strahovom krajanov, ki so se že pojavili, saj je družbena sprejemljivost projekta za podjetje pomembna. “Dvignili smo tudi že mejo oddaljenosti na najmanj 800 m od naselij. V lokalno okolje bomo tudi vračali 3% celotnega letnega prihodka vetrnega parka. 3/9 teh sredstev bo namenjen letnim rentam lastnikov zemljišč, 2/9 sredstev bo dobila neposredno Občina Divača, 4/9 sredstev pa neposredno prebivalci posameznih krajev, v bližini katerih naj bi elektrarne stale,” še opiše vračanje v lokalno skupnost Aleš Musić.


Najbolj brano