Podatke iz vesolja pretvorili v glasbo

V okviru najzmogljivejšega in največjega svetovnega raziskovalno-izobraževalnega omrežja GEANT so se odločili, da 36 let podatkov, ki sta jih med raziskovanjem vesolja poslali vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, pretvorijo v glasbeno skladbo.

Fotografija je simbolična Foto: /
Fotografija je simbolična Foto: /

LJUBLJANA > “Rezultat je navdihujoča orkestralna skladba za godala in klavir,” so danes sporočili iz javnega zavoda Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), ki sodeluje pri razvoju omrežja Geant.

Voyager 1 in Voyager 2, ki sta bila izstreljena leta 1977, sedaj nista več v uporabi, vendar še vedno snemata in na Zemljo pošiljata podatke v živo. Potujeta po različnih delih vesolja milijarde kilometrov narazen, Voyager 1 pa je lani celo zapustil naše osončje.

S pomočjo omrežja GEANT so podatke, ki jih pošiljata obe plovili, prvič združili v glasbeno kompozicijo. Projekt je delo Domenica Vicinanze iz organizacije GEANT. Kot doktor fizike z glasbeno izobrazbo ima tudi vlogo direktorja, odgovornega za umetnost in družbene vede, med drugim raziskuje nove načine predstavljanja in odkrivanja podatkov z uporabo visokozmogljivih omrežij.

Kot je pojasnil, je za glasbeno delo uporabil iste meritve - število protonov iz detektorja kozmičnih žarkov v zadnjih 36 letih - iz obeh vesoljskih plovil ob natančno istem času, vendar več milijard kilometrov narazen. Vesoljski plovili je ponazoril z različnima skupinama glasbil in različnima zvočnima teksturama ter sinhroniziral meritve, opravljene ob istem času.

Pri komponiranju dueta za vesoljski plovili je bilo najprej izbranih 320.000 meritev v enournih intervalih z vsakega plovila. Ti podatki so bili nato pretvorjeni v dve zelo dolgi melodiji, ki sta vsaka sestavljeni iz 320.000 not z različnimi frekvencami vzorčenja.

Rezultat konverzije v valovno obliko s tako veliko množico podatkov je bila velika zbirka slišnih zvokov, ki trajajo od samo nekaj sekund do več ur. Določeno število podatkovnih točk je bilo pretvorjenih v sekundo zvoka.

V Arnesu pojasnjujejo, da se za pospeševanje znanstvenih odkritij vse pogosteje uporablja predstavitev podatkov z uporabo zvočnih signalov. Analiziranje melodije je namreč popolnoma enako kot ogled podatkov v preglednici, vendar z ušesi, od raziskav na področju epilepsije do raziskovanj zelo oddaljenega vesolja.

Podatkovna vsebina je namreč popolnoma enaka: predstavljajo jo redni dogodki, vzorci, spremembe, gibanja in vrhunci. S pretvorbo podatkov v zvok je mogoče dobiti podatke o dolgoročnih rednih dogodkih in korelacijah, ki jih je zgolj z vizualnim pristopom težko opaziti.

Skladbo je mogoče poslušati na spletnem naslovu http://www.geant.net/Resources/Media_Library/Pages/Audio.aspx.

STA


Najbolj brano