Noč čarovnic pomeni mladim predvsem priložnost za zabavo
V Sloveniji nas je noč čarovnic sredi 90. let prejšnjega stoletja presenetila in v nekaterih zbudila odpor kot nekakšen uvoz iz Amerike. A v zadnjih letih smo jo posvojili, za mlade, ki imajo konec oktobra in v začetku novembra krompirjeve počitnice, pa pomeni predvsem dobro priložnost za zabavo.
Pomeni praznikov so po opozorilu antropologa Ivana Šprajca zelo različni, odvisni od časa, prostora in kulturnega konteksta. Noč čarovnic, ki je praznik s keltskim izvorom, je tako kot dan spomina na mrtve v obdobju leta, ko je plodni del mimo in žetev pospravljena, pravi.
Noč čarovnic, noč z 31. oktobra na 1. november, izvira iz keltske tradicije. Kelti so 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom, po opozorilih etnologov praznovali praznik samhain, ko se je po keltskem koledarju začelo zimsko obdobje. Kasneje je pri Angležih z nastopom krščanstva praznik prekril anglosaksonski "halloween", kar je skrajšana oblika za "All Hallows Eve", praznik vseh svetnikov.
V nekdanjem keltskem koledarju so bili štirje pomembni prazniki v letu - v začetku novembra, v začetku februarja, konec aprila ali v začetku maja ter sredi avgusta. To so bili prazniki, ki so v tradiciji zahodne Evrope še danes živi, je pojasnil predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije na Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Dopušča možnost, da so bile izvorno tudi buče, danes značilni sestavni del noči čarovnic oz. praznika halloween, dar duhovnim bitjem ob koncu plodnega obdobja leta, nekakšen del zahvalnega obreda.
Na okna, balkone ali pred vhodna vrata 31. oktobra zvečer postavljamo izrezljano bučo z gorečo svečo v notranjosti. Otroci so že v minulih dneh na delavnicah dolbli buče, tekmovali v najbolj strašljivi buči in risali čarovnice. Vse več je lokalov in hotelov, ki za to priložnost pripravijo poseben program in zabavo, ki se lahko zavleče pozno v noč.
STA