Nasadi marihuane ogrožajo podlasice in sove
Odkar je ameriška zvezna država Kalifornija leta 1996 legalizirala marihuano, so se po državi, predvsem na severu razpasli nasadi, ki so začeli uničevati ekosistem. To povzroča neke vrste krizo identitete, saj so zagovorniki legalizacije marihuane skoraj vedno obenem tudi zagovorniki varstva okolja.
Odkar je ameriška zvezna država Kalifornija leta 1996 legalizirala marihuano, so se po državi, predvsem na severu razpasli nasadi, ki so začeli uničevati ekosistem
SAN FRANCISCO
> New York Times in drugi mediji poročajo, da pridelovalci marihuane ogrožajo gozdne živali, kot so podlasice in ogrožene vrste sov zaradi uporabe strupa proti gozdnim podganam. Kot je nekoč industrijsko pretiravanje z izkoriščanjem lesa ogrožalo gozdove, sedaj to počnejo pridelovalci marihuane, ki zavzemajo vrhove hribov za nasade, kar povzroča erozijo, ceste in jezovi pa mašijo reke in potoke.
Ogroženi lososi
Marihuana potrebuje tudi precej vode - ena rastlina na sezono od štiri do 16 litrov, zaradi česar je vse več pritokov reke Eel v okrožju Humboldt na severu Kalifornije brez vode, kar ogroža ribe, predvsem losose.
Lokalne oblasti se problema zavedajo, vendar pa ne upajo pristopiti k reševanju z regulacijami. Marihuana je namreč v Kaliforniji zakonita, po zvezni zakonodaji pa ni. Čeprav zvezne oblasti zadnje čase ne uveljavljajo lastne zakonodaje, pa nihče noče tvegati, da bi z izdajanjem dovoljenj kršil zvezne zakone.
Živahna gospodarska aktivnost
Marihuana pa po drugi strani okrožju Humboldt na leto priskrbi za 415 milijonov dolarjev gospodarske aktivnosti. Najhujši so sicer veliki nasadi, ki jih nadzirajo mehiški mamilarski karteli. Vendar pa je poleg teh tudi veliko majhnih neodvisnih pridelovalcev marihuane.
Rešitev je za zdaj morda v samoregulaciji. Blizu nasadov postavljajo zbiralnike za vodo iz zimskih mesecev za namakanje v sušnih, pridelovalce pa opozarjajo, da njihovi strupi za podgane delajo veliko škodo okolju.
STA