Moški s Kiribatov želi postati prvi podnebni begunec

Državljan Kiribatov želi postati prvi okoljski begunec na svetu. Ioane Teitiota je namreč na Novi Zelandiji zaprosil za azil, kot razlog pa navedel podnebne spremembe. Pravniki svarijo, da bi lahko pozitivno rešena prošnja povzročila poplavo novih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Državljan Kiribatov želi postati prvi okoljski begunec na svetu Foto: Wikipedia
Državljan Kiribatov želi postati prvi okoljski begunec na svetu Foto: Wikipedia

WELLINGTON > Kiribati se borijo s prenaseljenostjo, nizko stopnjo razvitosti in posledicami podnebnih sprememb. Otoška država 4000 kilometrov severno od Nove Zelandije se sooča z nezanesljivim vremenom, brutalnimi nevihtami in vse pogostejšimi poplavami, opozarja 37-letni Ioane Teitiota.

Moški je zato zaprosil za azil na Novi Zelandiji. Postati želi prvi človek na svetu, ki bi bil na podlagi konvencije ZN o beguncih prepoznan kot okoljski begunec. Če bi mu bil azil odobren, bi lahko v državi ostala tudi njegova družina.

“Na Kiribatih nimamo prihodnosti,” je marca poudaril Teitiota pred novozelandskim sodiščem, ki je pristojno za odločanje o podelitvi azila. Njegovo prošnjo so takrat zavrnili, a moški ni predal boja. Sodišče naj bi ravno v teh dneh odločilo, ali lahko na odločitev vloži pritožbo.

“Teitiota ni zajedavec,” poudarja njegov odvetnik Michael Kidd. Njegov klient je leta 2007 kot gradbeni delavec za tri leta prišel na Novo Zelandijo prek delovnega vizuma. Po izteku vizuma je ostal v državi in delal nezakonito. “A je vedno preživljal svojo družino in ni prejel niti centa socialne pomoči,” poudarja Kidd.

Kritiki na drugi strani vztrajajo, da je Teitiota navaden nezakoniti priseljenec, ki se izgovarja na podnebne spremembe. Sodišče pa je junija poudarilo, da so podnebne spremembe ter naravne katastrofe stvar, ki prizadene celotno prebivalstvo in ne le določenih oseb, zato ne morejo biti podlaga za podelitev statusa begunca.

Tudi če se bo Teitiota lahko pritožil, mu pravniki ne pripisujejo veliko možnosti za uspeh. Profesor prava Bill Hodge poudarja, da konvencija ZN ljudi varuje pred preganjanjem zaradi njihove etnične in verske pripadnosti ter zaradi spola. “Za tega moškega nič od tega ne velja,” je poudaril.

Teitiota napoveduje, da je pripravljen izkoristiti prav vse pravne možnosti, ki so mu na voljo na Novi Zelandiji, v skrajnem primeru je pripravljen boj prenesti tudi pred Svet ZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi.

STA


Najbolj brano